Vanessa Čokl
Med marcem in novembrom 2020 so imele države Evropske unije nad 450.000 smrtnih primerov več kot v tem obdobju med letoma 2016 in 2019, kažejo podatki evropskega statističnega urada Eurostat, ki je številke dobil iz vseh članic EU z izjemo Irske.
Takšna je obča slika smrtnosti pod vplivom pandemije covida-19, vključujoč vse smrti, ne glede na vzrok, so objavili.
Krivulje od avgusta navzgor
Vrh nadpovprečnih smrti se je zgodil v lanskem novembru, ko je bil kar 40 odstotkov nad povprečjem prejšnjih let. V aprilu 2020, na primer, v prvem valu covida-19, je bilo število smrti v EU za četrtino večje od dolgoletnega povprečja. Številke so nato padale do avgusta, je ugotovil Eurostat, potem pa so spet začele rasti, tako kot tudi število okužb.
Bolgarija, Poljska in Slovenija so države, v katerih je bil val virusa novembra najbolj smrtonosen, je objavil Eurostat, in to kar za 90 odstotkov nad dolgoletnim povprečjem.
V istem mesecu se je število smrti v Belgiji povečalo za 60 odstotkov, v Italiji in Nemčiji je bilo za polovico višje ...
Uporabili drugo evidenco kot Eurostat
Je pa slovenski statistični urad (SURS), od katerega Eurostat dobiva podatke za našo državo, objavil številke še za december, ki jih Eurostat še ni upošteval. Tako imenovana presežna umrljivost, to je razlika med številom umrlih in povprečnim številom umrlih v istem mesecu od 2015 do 2019, je bila po teh podatkih zadnji lanski mesec 80,9 odstotka. Decembra 2020 je pri nas umrlo 3221 ljudi. Rodila sta se 1402.
Da je zamik pri pridobivanju podatkov problem, pravijo pri Sledilniku Covid-19. Naredili so obsežno analizo umiranja v Sloveniji lani in tako imenovanih presežnih smrti v prvem letu epidemije.
Prva ugotovitev: v letu 2020 smo imeli v Sloveniji več kot 3600 smrti nad običajnim povprečjem. V določenih mesecih je bila umrljivost celo za več kot 80 odstotkov višja od "normalne". Toliko več ljudi je lani umrlo zaradi epidemije. To pa je več kot 1700 dodatnih smrti na milijon prebivalcev.
Dodajajo pa pri Sledilniku, da se prebivalstvo tudi ne glede na virus stara. Po drugi strani se življenjska doba daljša: letos ima 80-letnik večjo možnost za daljše življenje, kot jo je imel 80-letnik pred desetimi leti.
Težava s podatki, ki jih upošteva Eurostat, je, da prihajajo z zamudo. Zato so se pri Sledilniku Covid-19 odločili uporabiti Centralni register prebivalstva (CRP), ki upošteva vse prebivalce Slovenije in tudi Slovence, ki živijo v tujini.
43 dni z rekordnimi odhodi
Podatki SURS in CRP se po posameznih mesecih razlikujejo za največ štiri odstotne točke. Za celotno leto 2020 je SURS izračunal 18,1 odstotka slovenskih presežnih smrti, po podatkih CRP pa jih je bilo 17,3 odstotka.
V letu 2020 je po podatkih CRP umrlo 24.777 oseb. Od 2015 do 2019 pa na leto povprečno 21.129. oseb. Tu je torej teh lanskih dobrih 17 odstotkov smrti nad slovenskim povprečjem in je toliko, so izračunali pri Sledilniku, kot če bi leto trajalo 63 dni oziroma dva meseca več.
Lansko leto je bilo do avgusta povprečno. V vsakem od zadnjih štirih mesecev 2020 pa je bilo vsaj 10 odstotkov več smrti, kot je petletno povprečje.
Najbolj sta izstopala november in december z 89,1 % oziroma 77,4 % večjim številom umrlih, kot bi jih pričakovali v povprečnem novembru oziroma decembru.
V vsakem od zadnjih štirih mesecev 2020 je bilo vsaj 10 odstotkov več smrti od večletnega povprečja
Vpliv prvega vala epidemije covida-19 na presežno umrljivost v državi je bil še zanemarljiv, vpliv drugega pa žal prav nasprotno, so zaključili pri Sledilniku.
Še en podatek, ki strese: med 2010 in 2019 sta bila v vsem letu zgolj dva dneva, da je umrlo 100 ali več ljudi. V letu 2020 je bilo teh dni kar 43, vsi v novembru ali decembru.
Starostna skupina nad 72 let je predstavljala 72 % vseh "presežnih" smrti, starostna skupina od 62 do 71 let pa še dodatnih 16 %.
Koroška, Posavje, Pomurje, država pa blizu Belgije
Kako je bilo po regijah? Stopnja umrljivosti, to je število umrlih na 1000 prebivalcev, se je leta 2020 povečala v vseh regijah. Najbolj pa izstopa Pomurje, ki je bilo že prej na vrhu lestvice.
Goriška ima po drugi strani najbolj vodoravno črto, to pomeni, da se je tam stopnja umrljivosti lani najmanj povečala.
Za največ, skoraj za četrtino, se je umrljivost lani po podatkih Sledilnika Covid-19 sicer povečala na Koroškem. Sledita Posavje in Pomurje.
Po celoletnih številkah nadpovprečne umrljivosti je bila Slovenija lansko leto najbolj sorodna Belgiji z njenimi16,2 odstotka več smrti kot v letih 2015-2019, so ugotovili pri Sledilniku.
Rusija je pri 18 odstotkih (v primerjavi z letom 2019). V Franciji je bil ta črni presežek glede na prejšnji dve leti lani 9 %, na Nizozemskem je ocena 10 % presežnih smrti, upoštevajoč podatke za prejšnjih pet let, na Portugalskem prav tako ...
