Namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni v NIJZ Nuška Čakš Jager je na dopoldanski novinarski konferenci pojasnila, da se v svetu situacija po podatkih svetovnih in evropskih zdravstvenih organizacij nekoliko izboljšuje, viden je upad števila primerov v Evropi in Ameriki.
Čakš Jagrova pravi, da primerjava prvega in drugega tedna letošnjega leta s tretjim in četrtim tednom kaže, da v zadnjem obdobju število primerov vidno upada. "Samo nekaj držav beleži rast števila primerov, ki pa je manjša kot 14 dni nazaj. Evropa je v negativnem trendu, tudi Slovenija je v tem obdobju beležila 10,5-odstotni padec števila primerov."
Glede angleške različice Nuška Čakš Jager pravi, da je intenzivirana predvsem v Evropi in Veliki Britaniji, opozorila je še na dve različici virusa, južnoafriško, ki je zašla v Evropo, najdemo jo predvsem v Avstriji, in brazilsko, ki se drži območja, kjer je nastala.
O številu novopotrjenih primerov v zadnjem dnevu v Sloveniji namestnica predstojnika Centra za nalezljive bolezni v NIJZ pravi, da beležimo rahlo višje število, kot je bilo v prejšnjih dneh. Aktivnih primerov je manj, kot kaže tudi trend, pada tudi število primerov v zadnjih štirinajstih dneh in se približuje evropskemu povprečju. "Pada tako število potrjenih primerov s PCR-testi kot s hitrimi testi. Po praznikih ali koncih tedna so skoki pričakovani, upamo pa, da bo ta trend vztrajal navzdol." Opozarja tudi, da se je število potrjenih primerov med oskrbovanci domov za starejše izrazito zmanjšalo. 8. februarja tam ni bilo potrjenega nobenega novega primera.
Pri okužbah po starostnih skupinah veliko sprememb ni, pravi Nuška Čakš Jager. Opažajo pa, da se število manjša v starejših starostnih skupinah, še zmeraj vztraja v delovni populaciji, tudi povprečje na 100.000 prebivalcev kaže, da je število okužb največje v najbolj delovno aktivni populaciji. Manjša se tudi število umrlih, za zadnje dni sicer še pričakujejo naknadne prijave smrti.
Čakš Jagrova je opozorila tudi, da marsikdo še vedno reče: "Saj imam samo manjši prehlad, nič mi ni, samo malo kiham in malo se slabo počutim." Ob tem je dala jasno vedeti, da to ni navaden prehlad, in znova prosila, naj gre vsak, ki zabeleži kakršen koli simptom ali slabo počutje, na testiranje. "S tem, ko se obnašamo, kot da gre za navaden prehlad, hodimo okoli in širimo okužbo. Pomembno je, da vse te manjše simptome povemo osebnemu zdravniku, se testiramo in se prepričamo, ali smo za izolacijo ali karanteno."
Ob tem je pojasnila še razliko - v primeru potrjene okužbe se odredi izolacija, osebni zdravnik odpre bolniško. Takrat ostanete doma, če je le mogoče ločeni od ostalih ljudi v stanovanju, pazite na osnovno higieno in distanco, da se na ta način prepreči širjenje znotraj prostorov. Karantena pa je namenjena visokorizičnim kontaktom. "To smo kar zanemarili. Kdor je bil v takem kontaktu mora ostati doma. Deset dni naj ne odhaja od doma, naj spremlja svoje zdravstveno stanje, ob vsaki spremembi je potrebno testiranje, paziti mora tudi, da se ne druži pretirano s svojimi družinskimi člani." Ob tem opozarja, da tisti, ki so v karanteni, še niso bolniki. "Njihovi kontakti in družinski člani ne sodijo v karanteno in se lahko normalno gibljejo naprej. Če pa ta visokorizični stik zboli, pa so njegovi družinski člani naslednji, ki zapadejo v sistem karantene. Toliko v razlago, zakaj družinski člani ljudi, ki so v karanteni, hodijo okrog."
Na vprašanje, kje najpogosteje prihaja do okužbe, pa Nuška Čakš Jager odgovarja, da bistvenih sprememb ni. Še vedno gre za notranje prostore, na primer delovno okolje, kjer se ljudje več družijo. "Še vedno navajajo, da spoštujejo ukrepe, ampak potem malicajo skupaj." Poleg delovnega okolja je najpogostejši vir okužbe še druženje znotraj ožje družine.
