Včerajšnje napovedi vremenoslovcev o možnosti močnejših neviht so se uresničile, najhuje je bilo na območju Trbovelj, toča je klestila tudi na območju Vranskega. Tudi danes bo vreme podobno včerajšnjemu. Danes bo spremenljivo oblačno. Na zahodu bodo prve plohe in nevihte možne že dopoldne, drugod povečini sredi dneva in popoldne, ponekod se bodo nadaljevale tudi v noč. Nastane lahko tudi kakšna močnejša nevihta. Najvišje dnevne temperature bodo od 25 do 30, v jugovzhodni Sloveniji do 32 °C, napovedujejo na Agenciji Republike Slovenije za okolje (ARSO).
{twitter}https://twitter.com/meteoSI/status/1278550225876062208{/twitter}
Jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno s krajevnimi padavinami in nevihtami. Zapihal bo veter vzhodnih smeri, na Primorskem šibka burja. Jutranje temperature bodo od 15 do 20, najvišje dnevne od 19 do 24, na Primorskem okoli 28 °C.
kakšno vreme nas čaka med vikendom? V soboto bo na Primorskem povečini sončno s šibko burjo. Drugod bo sprva zmerno do pretežno oblačno, čez dan pa se bo postopno jasnilo. V nedeljo bo pretežno jasno in spet bolj vroče.
Včerajšnje neurje povzročalo težave po državi
Vremenska fronta z neurjem in točo je v sredo zvečer prešla območja občin Črna na Koroškem, Hrastnik, Trbovlje, Vransko, Šentilj, Sveti Tomaž in Puconci. Neurje je bilo najmočnejše v trboveljski in hrastniški občini. Na Vranskem je padala toča v velikosti oreha, ki je v nekaj minutah pobelila tla, največ škode pa je bilo na poljščinah.
Kot so navedli na Upravi RS za zaščitno in reševanje, je neurje najbolj prizadelo Trbovlje in Hrastnik. Toča je poškodovala nekaj ostrešij, meteorna voda je poplavila železniški podvoz, nekaj objektov in ponekod na cestišča nanesla zemljino in drug material. Močan veter je odkril eno ostrešje in podrl nekaj dreves.
Na območju trboveljske in hrastniške občine so doživeli tudi udar strele, zaradi katerega je tlelo v telekomunikacijski napravi v stanovanjskem objektu. Za sanacijo posledic neurja so aktivirali devet gasilskih enot in v enem primeru tudi potapljače.
Gasilci so izčrpali vodo iz poplavljenih objektov, zasilno prekrili poškodovana ostrešja, razžagali in odstranili podrto drevje ter odmašili odtoke za meteorno vodo. Ponekod so si pri sanaciji posledic hudourniške meteorne vode pomagali s težko mehanizacijo.(STA)
