Damijan Toplak
Na prvem dogodku za male delničarje, vlagatelje v najbolj elitne slovenske delnice, ki ga je nedavno v Ljubljani pripravila revija Moje finance, so govorili tudi o tem, katere izmed slovenskih blue chip delnic (za)držati, katere (do)kupiti in katere prodati. Pa tudi, kako v tem vse bolj negotovem obdobju, ko se gospodarska rast ohlaja, pametno nalagati denar in oblikovati svoj naložbeni portfelj. V osrednji indeks Ljubljanske borze, SBITOP, je ta trenutek vključenih enajst delnic, med katerimi ima daleč največjo (30-odstotno) utež delnica Krke, sledijo Petrol (21-odstotna utež), Zavarovalnica Triglav (12-odstotna) in NLB (9-odstotna). In če je omenjeni indeks leto 2007 končal pri najvišjih, 2519 točkah, je bil tri leta kasneje vreden le še 590 točk, do danes pa je vseeno priplezal do 860 indeksnih točk. SBITOP je ta trenutek vreden dobro tretjino nekdaj rekordnih vrednosti, res pa je v vmesnem obdobju večina slovenskih delnic izplačevala solidne dividende, okrog pet odstotkov letno, tako da povprečen slovenski vlagatelj v zadnjem desetletju ni imel tako slabih donosov, kot bi lahko sklepali iz gibanja indeksa SBITOP.
Pri nalaganju denarja po večini izgubljamo
Slovenski državljani imamo na bankah 20 milijard evrov. Od tega je približno 70 odstotkov na vpogled. To je mrtev kapital, za katerega banke ECB celo plačujejo po 0,5 odstotka obrestno mero na letni ravni. Prevladuje mnenje, da je tako, ker smo Slovenci finančno premalo pismeni in preprosto vsa sredstva deponiramo v banke. Verjetno se bo moralo zamenjati nekaj generacij, da se bo ta prevladujoči način varčevanja in razmišljanja spremenil. Ali pa miniti še vsaj deset do dvajset let.
Finančna sredstva gospodinjstev so konec prvega četrtletja letos znašala 47,7 milijarde evrov in so se v letu dni povečala za 3,9 milijarde evrov. Bančne vloge so znašale 19,8 milijarde evrov, od tega 97 odstotkov v domačih bankah, pri čemer je bilo 73 odstotkov vlog na vpogled. Slednje so se povečale za 1,6 milijarde evrov, vezane vloge pa zmanjšale za 320 milijonov evrov. Terjatve iz gotovine je bilo 3,5 milijarde evrov. Naložbe v lastniški kapital so dosegle 13,4 milijarde evrov, največ v nefinančne družbe (78 odstotkov) in investicijske sklade (12 odstotkov), ter so se povečale za 1,7 milijarde evrov. Terjatve iz zavarovanj in pokojninskih shem so dosegle 7,6 milijarde evrov in so se povečale za 337 milijonov evrov. Pokojninske pravice so predstavljale 48 odstotkov, življenjska zavarovanja 43 odstotkov, rezervacije iz neživljenjskih zavarovanj pa 9 odstotkov.
Precej prednosti, a tudi slaba likvidnost slovenskih delnic
Kot meni Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri Analitiki GZS, je za Ljubljansko borzo pozitivno to, da je večina njenih glavnih delnic (blue chip) relativno ugodno vrednotenih, da izplačujejo visoke dividende, tudi več kot petodstotne bruto, od tega se sicer fizičnim osebam odšteje 25-odstotni davek, morda pa tudi to, da ima slovenski delniški trg relativno majhno korelacijo z razvitimi tujimi delniškimi trgi in da so največja slovenska borzna podjetja trenutno malo zadolžena. Ima pa slovenski delniški trg, tako Ivanc, slabost v nizki likvidnosti, ko je težko na dnevni ravni kupovati ali prodajati večje količine delnic posameznega podjetja - morda je izjema delnica Krke, kar še posebej velja za institucionalne investitorje. Slabost je tudi slabša kakovost korporativnega upravljanja in to, da je številčno slaba ponudba slovenskih delnic, saj mnoga podjetja, ki bi lahko kotirala, ne kotirajo, tista, ki jih prevzamejo tujci, pa so kaj kmalu umaknjena z Ljubljanske borze - v zadnjem obdobju Gorenje, Žito, podobno se obeta koprski Intereuropi, ko jo bo prevzela Pošta Slovenije. Ko opazujemo in napovedujemo prihodnje gibanje delnic, so prihodnji denarni tokovi in ne dobički tisti, ki ustvarjajo prihodnjo vrednost za delničarje. Prav tako je EBITDA boljši kazalnik od samega dobička, čeprav tudi ta ne upošteva sprememb pri investicijah, zadolževanju, terjatvah in zalogah.
Fokus na malih in srednje velikih podjetjih
Aleš Ipavec, predsednik uprave Ljubljanske borze, pravi, da nima seznama novih podjetij, ki bi na Ljubljanski borzi nadomestila odhajajoče delnice podjetij, kot je recimo v zadnjem obdobju Gorenje ter verjetno kaj kmalu še Intereuropa in Mercator. Imajo pa, tako Ipavec, fokus na malih in srednje velikih podjetjih, ki imajo dobro poslovno zgodbo, in nekaj takih imajo že na vidiku. Prvi mož Ljubljanske borze še pravi, da je kotacija delnic podjetij zelo dobra, ker se izboljša korporativna kultura v takšnih podjetjih. Za male vlagatelje in še zlasti za institucionalne vlagatelje bi bilo dobro, če bi na Ljubljanski borzi kotiralo več delnic. Praktično bi od tega vsi profitirali, le politiki bi izgubili določene vzvode moči v takšnih podjetjih, meni Aleš Ipavec. Pravi še, da je dobro, če so med lastniki (borznih) družb tudi člani uprav in nadzornih svetov, pa tudi drugi zaposleni, saj s tem pokažejo, da zaupajo podjetjem, v katerih so udeleženi. "Primerjalno je slovenski trg kapitala premalo cenjen, saj je Slovenija gotovo med 35 najbolj razvitimi državami sveta, naš trg kapitala pa vprašanje, ali je po razvitosti na 135. mestu," pove Ipavec.
Slovenski trg kapitala je premalo cenjen, saj je Slovenija med 35 najbolj razvitimi državami sveta, naš trg kapitala pa vprašanje, ali je na 135. mestu
Najboljše kaže Luki Koper
Enaindvajset analitikov iz desetih finančnih družb je pripravilo analize za osem slovenskih blue chip delnic. Za indeks SBITOP v celoti napovedujejo, da se bo v letu dni okrepil za deset odstotkov. Delnica Luke Koper naj bi poskočila za 18 odstotkov vrednosti, delnice Cinkarne Celje za 13 odstotkov, NLB za osem, Save Re in Telekoma Slovenije za okrog šest odstotkov, Zavarovalnice Triglav in Petrola za dobre štiri odstotke in pa Krke za tri odstotke, kažejo pričakovanja finančnih analitikov.
Ob tem prav vse omenjene delnice, ki so jim napovedovali prihodnost, prinašajo lepe dividendne donosnosti - po večini okrog dobrih pet odstotkov bruto na leto, Telekoma Slovenije sedem, Zavarovalnice Triglav osem, NLB dvanajst, celjske Cinkarne pa celo petnajst odstotkov. A ob tem mora delničar paziti, ali ne gre za enkratna višja izplačila dividend (to se je dogajalo pri Telekomu, Cinkarni), da ne bi enako visokih dividend (nerealno) pričakoval vsako leto in morda ob nakupu delnico preplačal.
