Čeprav so že ali še bodo v tem letu dopolnili šest let, je 2212 otrok oziroma 10,5 odstotka tistih, ki bi morali že skoraj mesec obiskovati 1. razred osnovne šole, ostalo v vrtcu. Razlog je, da so bodisi starši bodisi strokovne službe predlagali odložitev vpisa v 1. razred. Eden od teh otrok je tudi Nejc, ki so mu pri treh letih diagnosticirali možganski tumor. "Že v času zdravljenja nam je pediatrinja svetovala odloženi vpis, kasneje tudi logoped, saj je imel sin velike primanjkljaje v znanju, tudi motnjo pozornosti, težave z motoriko, zaradi daljše odsotnosti iz vrtca pa se je tudi težje vključeval v vrstniško družbo," pove mama Nina, ki zaradi strokovnih argumentov, v nadaljevanju tudi vzgojiteljice in psihologinje, ni nasprotovala odloženemu vpisu. Veliko težje je to odločitev sprejel njen sin, saj si je želel v šolo s svojimi vrtčevskimi prijatelji. Koliko je še takšnih otrok, ki zaradi zdravstvenih razlogov ostanejo v vrtcu leto dlje, ni znano, saj na ministrstvu za izobraževanje teh podatkov nimajo. Je pa dejstvo, da vsako leto število otrok, katerih starši zaprosijo za odlog vpisa, narašča. Letos sicer beležijo rahel padec, medtem ko je bilo lani takih otrok 12,3 odstotka, še pred desetletjem pa le 5,3 odstotka.
Ni mehkega prehoda
V Zvezi aktivov staršev Slovenije (ZASSS) kot glavna razloga navajajo, da straši želijo s tem otroku omogočiti še eno leto brezskrbnega otroštva, izražajo pa tudi bojazen, da otrok ne bo kos zahtevam, ki ga čakajo v šoli. Ob tem pa Lara Romih iz ZASSS opozarja na še en pomemben vidik: "V širšem kontekstu bi morali zelo resno vzeti predvsem opažanja, da je prvi razred že precej daleč od 'mehkega' prehoda iz vrtca v šolo z veliko igranja, neprezahtevnimi učnimi cilji in prijaznostjo tudi do mlajših, saj nekateri ob vstopu v 1. razred še niso stari šest let." Slednjemu deloma pritrjuje razvojna psihologinja Ljubica Marjanovič Umek, ki pravi, da je nastal sistemsko-vsebinski odmik od devetletke, kot je bila zamišljena leta 1995. "Ko se pogovarjam tako s starši kot učitelji, kaj je drugače, da se jih toliko odloči za odloženi vpis, slišim, da vse poteka hitreje, ni mehkega prehoda iz vrtca v šolo, ni igre, v razredu ob učiteljici ni vzgojiteljice, kot je bilo določeno v startu." Zato, meni Marjanovič Umkova, bi morali na ministrstvu za izobraževanje narediti strokovno analizo, zakaj se zdi staršem, da je 1. razred prezahteven, sicer se bo število odloženih vpisov le še večalo. Ob tem pa razvojna psihologinja poudarja, da ni zagotovila, da bo otrok v šoli uspešnejši zgolj zato, ker je v proces stopil leto kasneje.
Končna odločitev v rokah ravnatelja
"Skozi tuje raziskave se kaže, da si otroci, ki so ob vstopu eno leto starejši, v najstniških letih drznejo več, so socialno manj prilagodljivi in pogosteje v najstniških konfliktih." Tudi zato, dodaja, bi bilo dobro, da bi država pri nas poskrbela za tovrstne analize na način, da bi več let spremljala razvoj otrok z odloženim vpisom in ga primerjala s tistimi, ki so odšli v 1. razred po programu.
Otroku se lahko začetek šolanja odloži za eno leto na predlog staršev, zdravstvene službe ali na podlagi odločbe o usmeritvi, če se ugotovi, da otrok ni pripravljen za vstop v šolo. Če odložitev predlagajo starši ali zdravstvena služba, je ugotavljanje pripravljenosti obvezno. Odložitev je mogoče predlagati tudi med šolskim letom. V vseh primerih pa je končna odločitev v rokah ravnatelja, ki se odloči na podlagi obrazložitvenega mnenja strokovne skupine, ki jo sestavljajo šolski zdravnik, svetovalni delavec in vzgojitelj oziroma učitelj.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
