V časih, kakršni so, postaja vreme skoraj edina tema pogovorov, ki nas ne bo povsem razdelila na dva goreče nasprotujoča si tabora. Pa še tu bi se dalo, če bi se potrudili. Sicer pa ne vem, od kod toliko nestrpnosti do drugačnega mnenja. Kdaj se bomo naučili, da pač ljudje nimamo vedno enakih mnenj in da s tem ni nič narobe, tudi če se vsak zavzema za svoje. Nismo pa sposobni resnično poslušati in slišati drugih, ampak samo čakamo, kdaj bomo lahko drugim povedali svoje. In ko govori drugi, ne poslušamo, ampak razmišljamo, kaj bomo mi povedali. Tako nekako si predstavljamo dialog. Logos, beseda grškega izvora, naj bi pomenil nekako utemeljevanje nečesa s pomočjo dejstev in številk. Di - torej velja za dva. Izmenjava mnenj, a podkrepljenih z dejstvi, ki dandanašnji večinoma pomenijo preverljiva dejstva, do katerih pridemo s pomočjo nekega objektivnega postopka, ki ga lahko ponovi ali preveri kdorkoli. Se prepriča, da nekaj res drži.
No, tudi pri vremenu je precej dialogov med meteorologi. Pogosto se krešejo mnenja in utemeljitve z dejstvi, ki jih tehtamo in preverjamo. Pa čeprav nekatera niso stoodstotno zanesljiva, ampak govorimo bolj ali manj samo o stopnji njihove verjetnosti. In prav ta občutek, da pri vremenu le redko kaj res stoodstotno drži, nas je naredil malce bolj previdne v svojih trditvah, z leti se malo obrusita pretirana samozavest in ego, saj vsakega zagotovo za vogalom pričaka situacija, ki ga postavi na realna tla, namreč da boš slej ali prej pri napovedi vsaj deloma usekal mimo. Smo pa zato v nevarnosti, da ta previdnost vodi v preveč izmuzljivo izražanje, tako da morda kdaj vremenska napoved deluje kot skupek vseh možnih pojavov, da na koncu skoraj ne veš več, kakšno točno naj bi bilo napovedano vreme.
Zavedamo se te nevarnosti, a včasih se zgodi, da je vreme res skoraj vse, kar se z njim lahko dogaja: da sije sonce, pa se pooblači, pa vmes malo podežuje, da ne govorimo o vetru, megli in podobnem. In pravzaprav je tako vreme najtežje opisati tako, da napoved ne deluje, kot da bi vse pojme zmetali v mešalnik, ga vključili, nastalo zmes pa izlili na papir, napisali v obliki vremenske napovedi. Morda se kdaj zgodi, da se mnenja krešejo, a ker imamo pred sabo skupni cilj - čim točneje napovedati vreme -, smo ugotovili, da tu ne pomaga trmasto vztrajanje pri svojem samo zato, da bo obveljala tvoja, ampak je bolj smiselno, da bo napoved čim točnejša, zato je pametneje privzeti argumente, ki se zdijo tehtnejši. Ko bi bili sposobni tudi na drugih področjih prepoznati skupni cilj, najbrž ne bi bili tako razdeljeni. Sicer pa je tako razmišljanje verjetno preveč idealistično, saj že v medsebojnih odnosih večkrat prevlada trma nad razumom.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
