Tina Recek
Na Brdu pri Kranju je ministrstvo za zdravje predstavilo strategijo digitalizacije zdravstva 2022-2027. Kot je dejal minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, gre za ključni dokument, brez katerega ne bo možno opraviti zdravstvene preobrazbe. Slednjo nameravajo izpeljati v okviru napovedanega zakona o e-zdravju oziroma o digitalizaciji in v okviru reforme, ki jo bodo pripravili v tem letu in bo po napovedih zaživela 1. januarja prihodnje leto.
Vršilka dolžnosti generalnega direktorja direktorata za digitalizacijo v zdravstvu ministrstva za zdravje Alenka Kolar je orisala ključne cilje strategije. Med njimi so: izboljšati zdravstvene storitve za pacienta, razvoj storitev zdravja na daljavo, razvoj enotnega zdravstvenega kartona po mednarodnih standardnih in posodobitev obstoječe zakonodaje. Z njo nameravajo med drugim zagotoviti centralno upravljanje sistema, varno IT-okolje ter učinkovit in trajnostni sistem. Pri pripravi so sodelovali z več kot 40 sodelavci iz zdravstva in zunanjimi sodelavci, izvedli okoli 30 intervjujev s ključnimi deležniki, več kot 20 strateških delavnic ter sodelovali s petimi vodilnimi državami Evropske unije na področju e-zdravja.
Pacient bo vedel, kdo pregleduje njegove podatke
Digitalizacija bo po besedah Bešič Loredana omogočila vpeljavo e-kartona, do katerega bodo lahko dostopali izbrani osebni zdravnik, zdravniki specialisti, pa tudi zasebniki, če bo pacient koristil njihove storitve. Do e-kartona bo lahko dostopal tudi pacient in imel tudi pregled nad tem, kdo vpogleduje v katerikoli del sistema. Razvidna bo tudi količina opravljenih storitev, njihovo obračunavanje in plačevanje. Bolj jasno bo tudi naročanje pri zdravnikih. Prav tako bo lažje upravljati s podatki. Strategija med drugim predvideva uvedbo Nacionalnega centra za telezdravje, ki se bo primarno osredotočal na organizacijo storitev telezdravja, pa tudi raziskavam in razvoju.
Cilji so izboljšanje zdravstvene storitve za pacienta, razvoj storitev zdravja na daljavo, razvoj enotnega zdravstvenega kartona.
Dokument je zasnovalo 40 zdravstvenih sodelavcev in svetovalo pet vodilnih držav EU na področju e-zdravja.
In roki? Del ukrepov bo zaživel do 1. januarja 2024, nato pa bodo postopoma implementirali druge rešitve strategije. "Od prvega septembra 2022 intenzivno izbiramo podatke od Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Zavoda za zdravstveno zavarovanje, pri izvajalcih … Podatki so različni, v različnih sistemih in jih dajemo na skupni imenovalec. Slabi vhodni podatki pomenijo slab izdelek, zato jih moramo najprej poenotiti, standardizirati in nato med seboj povezati," je še dejal minister. Po njegovih besedah bodo v petih letih zagotovili, da bomo na področju digitalnega zdravstva zgled in primer dobre prakse za države v regiji in širše.
Zdravnike razbremeniti administrativnih ovir
Kandidatka za ministrico za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh, za zdaj še vodja službe vlade za digitalno preobrazbo, je dejala, da je tudi vizija vlade digitalna preobrazba, ki je usmerjena k človeku in ne k tehnologiji. "Ko govorimo o posamezniku, imamo v mislih zdravnike in zdravstveno osebje na področju zdravstva, da bodo čim bolj razbremenjeni administrativnih ovir in si bodo lažje organizirali delo, pacienti pa bodo lažje dostopali do podatkov in sprejemali informativne odločitve." Kot ključno prednost digitalizacije je omenila transparentnost. "To imamo takrat, ko imamo ustrezno zbrane in analizirane podatke," je poudarila in še dodala, da so zato v službi za digitalno preobrazbo konec preteklega leta začeli izvedbo projekta mreže skrbnikov podatkov, ki bi jih združevala. Mreža bi pomagala spodbujati koordinacijo in sodelovanje pri reševanju skupnih izzivov na poti k večji podatkovni zrelosti v slovenskem javnem sektorju.
Z e-receptom po zdravilo v tujino
Iz strategije izhaja tudi cilj zagotoviti čezmejno interoperabilnost, da bo storitev e-recept pacientom omogočala nakup predpisanih zdravil v katerikoli državi članici EU. Poleg tega bodo zdravstveni delavci imeli dostop do pacientovih pomembnih podatkov, na primer, katera osnovna zdravstvena dokumentacija je v drugi državi članici EU. Čezmejni storitvi - povzetek podatkov o pacientu in e-recept - se v EU postopoma uvajata s ciljem, da do leta 2025 dosežeta vse države članice. Naslednje prednostne čezmejne primarne storitve e-zdravja pa so še laboratorijska poročila, medicinske slike in odpustnice.
Direktorica Direktorata za podporo strukturnim reformam pri Evropski komisiji Natalie Berger je povedala, da so ponosni, da so podprli projekt e-zdravje za bolj zdravo družbo. "Projekt je ustvaril skupno, na državljane osredotočeno vizijo slovenskega ekosistema e-zdravja. Slovenija je imela koristi od izmenjave najboljših praks iz Avstrije, Katalonije, Estonije, Finske in Portugalske. Posledično bodo državljani Slovenije imeli koristi od varnega dostopa do svojih zdravstvenih podatkov tudi čezmejno." Državljani bodo po njenih besedah opolnomočeni za uporabo digitalnih orodij za skrb za svoje zdravje, spodbujanje preventive ter omogočanje povratnih informacij in interakcije z izvajalci zdravstvenih storitev.
