Dijaki pred torkovim protestom: Če ne bo zaleglo, bodo "višali pritisk"

Na naše vprašanje, ali se na dan pred napovedanim protestom pojavljajo dvomi ali pa so v igri celo odpovedi upora, eden od vodilnih pobudnikov iniciative pravi: "V torek štrajk definitivno bo".

Da neopravičenih ur zaradi udeležbe na protestu ne bo, jim je po njihovih besedah zagotovilo Združenje ravnateljev in ravnateljic; vsi, ki se bodo od Zooma "odklopili", torej ne bodo zabeleženi kot "odstotni". "Na naši šoli, 2. gimnaziji v Mariboru, bodo tudi tisti, ki se z uporom ne strinjajo in bi želeli iti k pouku, tisti dan imeli dane učne vsebine, zagotovljena jim bo neka vrsta pouka. Nekatere druge mariborske srednje šole pa tudi ostro nasprotujejo," pravi naš sogovornik, sicer dijak omenjene mariborske gimnazije. Podatka o tem, koliko dijakov in šolarjev se bo protesta udeležilo, nimajo, ker anket niso izvajali, pristavi. 

Pa lahko dan brez Zooma dejansko zaleže? Kaj bodo ukrenili, če se ne bo premaknilo nič? "Naš načrt je višati pritisk. Da bi, če se ne bo absolutno nič premaknilo, začeli konec februarja ali v začetku marca z novimi protesti. Optimalno bi bilo, če bi se od spletnih orodij odklopili za teden dni; je pa dejstvo, da to v tem trenutku ni pametno - bil bi paradoks, da se borimo za šolo ampak teden dni ne gremo k pouku," pove in doda, da bi bila po njihovih predvidevanjih (če bi organizirali protest, ki bi trajal več kot en dan) udeležba še veliko manjša. "Zavedamo se, da s tem enim dnevom morda ne bomo dosegli kaj dosti. A nekje je treba začeti. Radi bi si naredili neko podlago, temelje, na katerih bi gradili in postopoma dosegli večje spremembe. Ne želimo pa ljudi prestrašiti, da smo ekstremisti, ki sploh ne bodo šli več v šolo," je jasen. 

Tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) je v preteklem tednu izpeljal virtualno srečanje; kot je pokazal krajši vprašalnik, pa se skoraj 83 odstotkov vseh udeleženih sindikalistov strinja s pobudo, ki se pojavlja v javnosti - da naj se šole pod ustreznimi pogoji odprejo za vse učence in dijake. "Sodelujoči so se v razpravi opredelili tudi do napovedanega protesta dijakov, pri čemer slednjega velika večina dojema kot izraz nakopičenega nezadovoljstva, stopnjevanja stiske in čustvenih pretresov, ki so posledica že skoraj štirih mesecev izobraževanja na daljavo," še sporoča Sandi Modrijan iz SVIZ-a. Stanje je po njihovi presoji zaskrbljujoče predvsem v srednjem poklicnem izobraževanju, kjer dijakinje in dijaki ne morejo opravljati prakse. Na SVIZ se obenem strinjajo, da Vlada RS v času enega najdaljših zaprtij šol v Evropi ni storila nič, da bi bili naši vrtci in šole v zdajšnjih razmerah bolje pripravljeni na ponovno odprtje. "Nič, denimo, ni bilo narejeno glede dodatnega prezračevanja prostorov, niso bile postavljene pleksi pregrade ali opravljene druge fizične prilagoditve v razredih, niso zagotovljeni dodatni prostori, ki bi omogočili omejiti stike, ni enojnih miz, medtem pa se na številne zahtevne naloge, ki vse vpletene čakajo pri saniranju negativnih učinkov izobraževanja na daljavo, še niti ne pomisli," pravijo. 

Ministrstvo za šolstvo se je z dijaki iz iniciative Zahtevamo šolo sicer nameravalo sestati 4. februarja, a so sestanek tik pred zdajci premaknili na datum, ob katerem mladi napovedujejo protest v obliki odklopa od spletnih orodij za izobraževanje (9. februar). "Mi smo to razumeli kot namerno provokacijo. Že v pismu smo napovedali, da se bo 9. februarja, če se dialoga ne bo vzpostavilo, izvajal bojkot. Skrajno neprimerno se nam zdi, da so se odločili datum zamakniti ravno na ta dan," je na novinarski konferenci že pred dnevi komentiral Lars Podkrajšek, eden od pobudnikov gibanje, sicer pa dijak drugega letnika Gimnazije Bežigrad.