Dnevno porabijo tudi nekaj sto litrov razkužila

Če smo se marca, ob začetku epidemije koronavirusa, soočali s pomanjkanjem razkužil za roke, zaradi česar so trgovci cene navijali in prodajali tudi tista, ki niso bila bila učinkovita - razkužilo mora vsebovati najmanj 60 odstotkov alkohola -, se je čez poletje situacija umirila. Tako slovenskim proizvajalcem razkužil kot trgovcem uspeva zadostiti povpraševanju po razkužilih tako za roke kot za površine. Pa čeprav povpraševanje po razkužilih ostaja še vedno veliko, saj je razkuževanje rok eden ključnih ukrepov za preprečevanje širjenja okužbe. Tako je samo v enem večjih proizvajalcev razkužil v Sloveniji, Iliriji, kjer izdelujejo razkužila za maloprodajo, v manjšem delu pa tudi za javne zavode, kot so šole in vrtci, proizvodnja v primerjavi z enakim obdobjem lani poskočila za kar 492 odstotkov.

Razumljivo, saj je poraba razkužil močno porasla tudi v bolnišnicah, kjer so v prvem valu epidemije razkužila dobili tudi iz državnih blagovnih rezerv, v trgovinah, kjer so bili trgovci dolžni ob vhodu postaviti razpršilnike z razkužilom, pa tudi v podjetjih. V Gorenju, kjer je zaposlenih okoli 5000 delavcev, so pojasnili, da dnevno zgolj za razkuževanje rok porabijo nekaj sto litrov razkužila, saj si zaposleni rok ne razkužujejo le ob vstopu v podjetje, temveč tudi večkrat čez delovnik. Natančne številke porabe niso želeli razkriti, prav tako ne stroškov, ki jih imajo zaradi nakupa razkužil. "Razkužila predstavljajo precejšen strošek, a ne tako velik, kot jih predstavlja strošek za zaščitno opremo," je povedala Mateja Celin iz Gorenja, ki je poudarila, da razkužila v prahu za površine sicer sami, v skladu z navodili proizvajalca, zmešajo v raztopino, medtem ko tisto za roke kupijo že pripravljeno. "Razkužila imamo dovolj, saj smo ga že pred časom kupili na zalogo," so še pojasnili v Gorenju.

V povprečju ceno razkužila zvišali za pet odstotkov

Proizvajalci razkužil, kot je Ilirija, z dobavo materiala, kot je etanol, trenutno težav nimajo. Povsem drugače je bilo spomladi, ko so se soočali s pomanjkanjem etanola, katerega cena je v nekem trenutku poskočila za 60 odstotkov, kasneje pa tudi s pomanjkanjem embalaže. "Zdaj z etanolom ni težav, je pa zelo dolg dobavni rok razpršilk in dozatorjev." Na vprašanje, za koliko so sami dvignili ceno razkužila, odgovarjajo, da so z majem v povprečju ceno razkužila zvišali za pet odstotkov. Enaka vprašanja smo poslali tudi v trzinski Kimi, ki proizvaja razkužila za UKC Ljubljana in nekatere druge bolnišnice, a nam odgovorov niso poslali.

Kljub temu, da razkužila predstavljajo dodatne stroške za delodajalce, pa v Gorenju poudarjajo, da vsi preventivni ukrepi, med njimi razkuževanje rok in površin, dokazujejo, da so učinkoviti za preprečevanje širjenja okužbe, saj je tudi njim na ta način uspevalo preprečiti, da bi se okužba razširila po podjetju.

Tudi zdravnica Simona Perčič iz Inštituta za javno zdravje (NIJZ) izpostavlja pomen razkuževanja rok. Vsepovsod, kjer si ni mogoče rok oprati z vodo in milom, si je nujno razkužiti roke. "Ko vstopite v trgovino, lekarno, na pošto, si roke razkužite, enako velja, ko odhajate iz trgovine. Takoj ko pridete domov, pa si roke umijte," pravi Perčičeva, ki poudarja, da si morate na suhe roke nanesti toliko razkužila, da doseže celotno površino vaših dlani. Površin doma ni treba razkuževati, razen če je kdo od družinskih članov okužen. "V tem primeru je dobro, da je ta član izoliran v svojem prostoru in da ima tudi svoj pribor. Zelo pomembno pa je tudi razkuževanje rok in površin na delovnem mestu. Če nimate možnosti, da bi si roke umili, je dobro, da si jih, zlasti ko uporabljate skupne prostore, razkužite tudi večkrat na dan. Enkrat na dan je dobro razkužiti tudi delovne površine, kot so računalniška miška, tipkovnica in miza, za katero delate, medtem ko za prostore - če v delovnem okolju ni okuženega - zadostuje, da jih čistilka tako kot sicer očisti," pojasnjuje Perčičeva.

Lastniki stanovanj so strošek sprejeli z razumevanjem

Razkuževanje je postalo pomembno tudi v večstanovanjskih objektih. Če so spomladi v blokih dvakrat na dan morali razkuževati določene površine, je vlada prvi teden oktobra upravnikom naložila, da pri vhodih in v vsako etažo, če ima ta dvigalo, namestijo razkuževalnike za roke. Vlado Pulko, direktor podjetja Tamstan, ki upravlja okoli 350 stanovanjskih in poslovnih objektov pravi, da je o tem, koliko razkužila se porabi na en stanovanjski blok, težko govoriti, saj je vse odvisno od tega, koliko stanovanjskih enot je v njem, koliko razpršilnikov je v njem in kakšna je poraba razkužila. "Zdaj je strošek zanemarljiv, nekaj več, in sicer nekaj evrov na enoto, pa so morali lastniki odšteti v začetku, ko smo morali nabaviti razpršilnike," je pojasnil Pulko, ki pravi še, da lastniki stanovanj nad tem stroškom niso negodovali, saj se zavedajo, da je to ukrep za zaščito njihovega zdravja.