Pomurske mlekarne so oktobra upnikom iz prisilne poravnave povrnile zadnje tri milijone evrov dolga. S tem se je prisilna poravnava končala predčasno. Odkar je pred dvema letoma podjetje prevzel Anthony Tomažin, so tam povečali število zaposlenih in stabilizirali poslovanje, osredotočili pa so se tudi na odkup izključno slovenskega mleka. "Do letos smo manjše količine surovine za potrebe izvoza izdelkov dokupovali še na Madžarskem, zdaj pa prisegamo izključno na slovenski izvor mleka. Letos ga bomo odkupili približno 55 milijonov litrov, večinoma od lokalnih dobaviteljev oziroma kmetijskih zadrug v vzhodni Sloveniji. Sklenili smo pogodbe z novimi dobavitelji in povečali količino odkupa v okviru obstoječih nabavnih pogodb," pojasnjuje namestnik direktorja Jure Bojnec.
Velik del mleka še vedno v tujino
A količin odkupa niso povečali z največjim ponudnikom slovenskega mleka, to je Mlekarska zadruga Ptuj. "Še vedno jim oddajamo pogodbene količine, to je 40 odstotkov vsega našega mleka. Dodatne vire so dobili drugje," pravi direktor ptujske mlekarske zadruge Janko Petrovič in dodaja, da mleka pač niso pripravljeni prodajati za vsako ceno. Mlekarska zadruga Ptuj je namreč zelo dobro povezana in ima svojo mrežo odkupovalcev tudi v tujini. "Cena, ki so jo za liter mleka pripravljena plačati slovenska podjetja, je nižja od tiste, ki so jo pripravljeni plačati v tujini. Razlog je v tem, da če ima podjetje doma zagotovljeno zadostno količino surovine, ni pripravljeno dodatno plačati za njo. Če bi se soočili s problemom, da mleka ne bi bilo dovolj, pa bi plačali kakršnokoli ceno," je prepričan Petrovič.
V Sloveniji letno namolzemo okoli 600 milijonov litrov mleka, cilj Pomurskih mlekarn pa je, da bi v prihodnjem letu odkupili dobrih 60 milijonov litrov. Ker so ob Pomurskih mlekarnah pomemben odkupovalec slovenskega mleka le še Ljubljanske mlekarne, se veliko mleka izvozi. "Ves čas bomo sicer podpirali domače kupce, če bodo ponujali korektno ceno, a je naša naloga predvsem ta, da za kmete poiščemo najboljšo ceno za njihovo mleko. Če bi Pomurske mlekarne bile naš najboljši kupec, bi strmeli k temu, da bi vse mleko odpeljali tja. Razlog za količine, ki jim jih vseeno prodamo, zdaj pa ni v ceni, ampak v bližini. V Italiji nam sicer plačajo 37 centov za liter mleka, a moramo od tega odšteti štiri cente za logistične stroške. Ko to preračunamo, je tudi nižja cena lahko spodobna, če teh stroškov ni."
Kmetje v izgubi, mlekarna z dobičkom
V Evropi je prag pokritosti stroškov pri prireji mleka med 72 in 78 odstotki. To pomeni, da si kmet z dobičkom pokrije tri četrtine stroškov, za eno četrtino pa je v izgubi. Tudi v Sloveniji je delež podoben. Cena za liter mleka se pri nas giblje med 29 in 35 centi, v času korone pa se je odkupna cena mleka precej znižala. Po besedah Petroviča je marca najprej padla za pet odstotkov, v aprilu za tri, v maju pa še za dva. "V naslednjih mesecih je šlo nekoliko na bolje. Izhodiščna cena pa je zdaj pod 30 centi za liter mleka. Vse, kar je več, je dodatek za kvaliteto."
Pomurske mlekarne pa kljub temu ustvarjajo dobiček. V letošnjem letu so dosegle desetodstotno rast prihodkov od prodaje. "V času pandemije se je povečalo povpraševanje v trgovskih sistemih, izrazito pa je upadla potrošnja v gostinstvu in javnem sektorju, vendar smo kljub temu dosegli zadovoljivo rast prodaje," je pojasnil namestnik direktorja Pomurskih mlekarn. Tako poslovanje pa skrbi Petroviča: "Kriza je povzročila padec odkupnih cen vseh kmetijskih surovin, ki pa se v cenah na policah ni odrazila, se pa bo zagotovo odrazila v bilancah poslovanja živilskih podjetij. Prepričan sem, da bo marsikatero težko upravičevalo dobiček."
Okoli 50 kmetov letno preneha s prirejo mleka
Težki pogoji dela in slabo plačilo pa se že leta kažejo v vse večjem opuščanju kmetij. "Pri nas letno s prirejo mleka zaključi od 50 do 60 kmetij. Samo danes sta zaključila dva od 650 aktivnih pridelovalcev mleka v naši zadrugi in oba odprodajata celotno živino," je povedal Petrovič. Če se bo tak trend nadaljeval, bo v naslednjih desetih letih proizvodnja padla za 20 odstotkov, število kmetij s proizvodnjo mleka pa se bo prepolovilo. "To je številka, ki je problematična z vidika samooskrbe, a še bolj z vidika urejenosti krajine. Kmetje bodo ostali tam, kjer je možno vzdrževati ekonomsko stabilnost. Problem bodo hribovita območja Haloz, Slovenskih goric, Prlekije in Koroške. Če tam izgine živinoreja, se bo kaj drugega težko razvilo," je še prepričan Petrovič.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
