Konec aprila letos je ministrstvo za notranje zadeve (MNZ) - dokument je podpisal minister za notranje zadeve Aleš Hojs - spisalo navodila glede izplačila dodatka za delo v rizičnih razmerah ter dodatka za nevarnost in posebne obremenitve v času epidemije. Dodatek za delo v rizičnih razmerah ureja kolektivna pogodba za javni sektor, dodatek za nevarnost in posebne obremenitve pa interventni koronazakon.
Izplačevanje obeh dodatkov je v policijskih vrstah in med tistimi, ki so zaposleni na MNZ, povzročilo nemalo nezadovoljstva in razburjenja. O dodatku za delo v rizičnih razmerah po kolektivni pogodbi bo očitno odločalo sodišče. "V Policijskem sindikatu Slovenije se o tem dodatku ne bomo več opredeljevali, saj po našem mnenju ni bil izplačan v obsegu, določenem s kolektivno pogodbo, in je bil v nasprotju z določili slednje. Zato bomo v tem delu pravice naših članov zavarovali z vložitvijo kolektivnega delovnega spora. O upravičenosti do dodatka v višini 65 odstotkov urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca za vse opravljene ure v času razglašene epidemije bo tako odločalo pristojno sodišče," na naša vprašanja odgovarja Rok Cvetko, predsednik Policijskega sindikata Slovenije (PSS).
Meja prekoračena - tudi več kot še enkrat
Zdaj pa razburja še dodatek za nevarnost in posebne obremenitve, predpisan v interventnem koronazakonu. Višino tega določi predstojnik ali oseba, ki pri delodajalcu izvršuje pravice in dolžnosti delodajalca, oziroma funkcionar, ki vodi organ, s sklepom. Pri določitvi upošteva stopnjo izpostavljenosti tveganju oziroma čezmerne obremenjenosti ter obseg dodeljenih finančnih sredstev za izplačilo dodatka. V MNZ je o višini navedenega dodatka s sklepom odločil minister.
Minister Aleš Hojs je v aprila spisanem pojasnilu in navodilu med drugim zapisal, da ta dodatek ne sme presegati 35 odstotkov. A v uredništvu smo pridobili podatke, ki dokazujejo, da se teh navodil na MNZ in v policiji niso držali. Nekdanji vršilec dolžnosti generalnega direktorja policije Anton Travner je za marec letos dobil izplačanih 85 odstotkov tega dodatka (ali več kot 2200 evrov bruto), enak odstotek sta dobila tudi njegova namestnika Tomaž Pečjak in Jože Senica. V aprilu je odstotek teh dodatkov nekoliko padel, a vseeno šel čez določeno zgornjo mejo - Travner je dobil 40 odstotkov, Pečjak in Senica pa 50 odstotkov. Anomalije pa se ne izkazujejo zgolj v vrhu policije, še huje je na ministrstvu. Sekretarka v kabinetu ministra je marca prejela skupno 95 odstotkov tega dodatka (skupno nekaj manj kot 1400 evrov bruto), 90 odstotkov je prejela tajnica v kabinetu ministra, pozabili pa niso niti na kuhinjsko pomočnico, ki je prejela prav tako 90 odstotkov dodatka (slabih 240 evrov bruto). Vsi omenjeni so prekoračili mejo tudi v aprilu - sekretarka s 75 odstotki, tajnica z 80 odstotki in enako kuhinjska pomočnica. Marca je 85 odstotkov dodatka pripadlo tudi generalnemu direktorju direktorata za policijo in druge varnostne naloge ter generalnemu direktorju sekretariata. Prvi je dobil 65 odstotkov dodatka tudi v aprilu, drugi pa 45 odstotkov.
Sekretarka v kabinetu ministra je marca prejela skupno 95 odstotkov dodatka, 90 odstotkov je prejela tajnica v kabinetu ministra, kuhinjska pomočnica pa prav tako 90 odstotkov
Le pripomoček, ne navodilo
Na notranjem ministrstvu pojasnjujejo, da naj bi v navodilih šlo za izplačilo dodatka, ki praviloma ne bi smel presegati 35 odstotkov, četudi besede "praviloma" v navodilih v tem kontekstu ni najti. "Omenjena navodila in pojasnila je treba razumeti zgolj kot pripomoček pri delitvi sredstev in ne kot navodilo, da se z dodatkom enakomerno povišujejo plače javnim uslužbencem," pojasnjujejo na notranjem ministrstvu. "Nobenemu javnemu uslužbencu ministrstva za notranje zadeve dodatki niso bili izplačani v nasprotju s predpisi, so pa bili nekaterim javnim uslužbencem po odločitvi predstojnika izplačani višji dodatki, kot to izhaja iz omenjenih navodil oziroma pojasnil. V prvi vrsti so bili to javni uslužbenci na položaju (generalni direktorji in njihovi namestniki ter generalni sekretar in njegov namestnik), ki pa v skladu z veljavnimi predpisi niso bili upravičeni do dodatka za rizične razmere na podlagi kolektivne pogodbe za javni sektor. Izjema so bili tudi nekateri uslužbenci kabineta ministra (ne gre samo za uslužbence, ki so zaposleni na ministrovo zaupanje), ki so bili v času epidemije glede na obseg in intenziteto nalog še posebej obremenjeni," razlagajo na ministrstvu.
Aroganten odnos do policistov
"Policijski sindikat Slovenije meni, da je takšna interpretacija zavezujočih navodil ministra za notranje zadeve protipravna in ima lahko hude posledice na delovno aktivnost policistov in nemoteno nadaljevanje dela v policiji. Menimo, da tako evidentno uveljavljanje dvojnih meril s strani vodstva MNZ in vodstva policije predstavlja nedopustno aroganco pravnega reda in obenem uveljavlja aroganten donos do policistov in njihovih pravic. Policijski sindikat Slovenije zato meni, da takšna aroganca ne sme ostati nekaznovana, zato smo dolžni uporabiti vsa pravna sredstva zoper takšna protipravna dejanja," pravi Rok Cvetko, predsednik Policijskega sindikata Slovenije.
Zgroženi nad interpretacijo
Predsedniku sindikata smo nato predočili pojasnila ministrstva, češ da gre za mejo, ki praviloma ne sme biti presežena, na to pa so z vrha PPS odgovorili, da so nad tem "zgroženi, saj gre za interpretacijo navodila, ki ne samo da je protipravna, ampak čemu takšnemu v samostojni državi še nismo bili priča. Nesprejemljivo je, da je takšna interpretacija podana šele zaradi vašega novinarskega vprašanja, ko je do obelodanitve evidentnih protipravnosti že prišlo. Da gre pri nespoštovanju navodil delodajalca za nesporno delovnopravno kršitev, priča tudi dejstvo, da je bilo zgolj v letu 2019 in 2020 v policiji uvedenih 47 disciplinskih postopkov zoper policiste, kjer jim je v večjem delu delodajalec očital prav nespoštovanje navodil delodajalca. Ob tem pri policistih ni nastala nobena večja materialna škoda, za razliko od protipravnih izplačil dodatkov, kjer je izkazana večja materialna škoda. Ob tem naj omenimo tudi zadnji primer, ko je bila zaradi (domnevnega) nespoštovanja navodil delodajalca javnemu uslužbencu celo odpovedana pogodba o zaposlitvi," navaja Cvetko.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
