Dodatnih 21,7 milijona evrov ima ministrstvo za kmetijstvo na voljo za podpore pridelavi hrane in za okrepitev odpornosti prehranskega sistema v Sloveniji. Ta denar je na voljo na podlagi sprememb programa razvoja podeželja 2014-2020, ki jih je potrdila Evropska komisija. Od 21,7 milijona evrov je 11 milijonov evrov na voljo za naložbe na kmetijskih gospodarstvih, 7,7 milijona evrov za predelavo kmetijskih proizvodov in za namakanje 3 milijone evrov.
V okviru programa razvoja podeželja 2014-2020 ima Slovenija na voljo dobrih 1,1 milijarde evrov. Od tega je bilo do konca junija odobrenih 945 milijonov evrov ali 85,4 odstotka vseh razpoložljivih sredstev. Izplačanih je bilo 692 milijonov evrov, kar je 62,5 odstotka razpoložljivih sredstev.
Glede razdelitve denarja, ki je še na voljo, so nam na ministrstvu za kmetijstvo pojasnili, da so konec junija objavili razpise, ki so strateško usmerjeni k večji pridelavi hrane za prebivalce Slovenije in krepitvi odpornosti prehranskega sistema. Julija sta bila objavljena javna razpisa za podporo naložbam v predelavo in trženje kmetijskih proizvodov v višini 20 milijonov evrov in za podporo naložbam kmetijskih gospodarstev v izvajanje nadstandardnih zahtev zaščite rejnih živali v prašičereji v vrednosti 9 milijonov evrov.
Da jim pridelka zaradi cenejšega uvoza ne bo treba uničevati
V tem mesecu bo objavljen javni razpis, prek katerega bodo na voljo sredstva za izboljšanje konkurenčnosti kmetijskih gospodarstev ter njihovo prilagoditev na podnebne spremembe in izboljšanje okolja. V jeseni ministrstvo za kmetijstvo napoveduje še objavo javnega razpisa, prek katerega bodo sredstva na voljo za kolektivne naložbe v skladišča in distribucijske centre. Ker so v preteklosti dobili več vlog, kot je bilo na voljo denarja, so prepričani, da bo ves denar, ki je na voljo, porabljen.
Kmetje lahko prispevajo le manjši del
V kmetijsko-gozdarski zbornici pravijo, da so dogajanja v zvezi z epidemijo pokazala, da je zadnji čas, da se začne široka, a strokovna razprava o položaju kmetijstva v Sloveniji. "Že dolgo časa opozarjamo, da če želimo imeti večjo samooskrbo, mora postati kmetijstvo bolj tržno privlačno. Da bodo predvsem mladi prepoznali kmetijstvo kot poslovno priložnost, ki bo lahko zagotovila obstoj in razvoj marsikateri družini ter ponudila nekaj delovnih mest. Za to pa je treba urediti odnose znotraj preskrbne verige, povečati odkupne cene in bolje ovrednotiti kmetovo delo. Manjši del k temu lahko prispevajo kmetje sami, za preostanek pa bi morali biti sprejeti ustrezni sistemski ukrepi," pravijo na zbornici.
Bolj v promocijo kot v opremo
Na največji zelenjadarski kmetiji na Ptujskem polju, pri Kelenčevih oziroma pri Lesarjevih, kot so kmetijo preimenovali, ko jo je prevzela mlada prevzemnica Lea Žnidarič, ta čas razmišljajo o prijavi na ponujene razpise. Janko Kelenc: "Razmišljamo, da bi se prijavili s programom posodobitve rastlinjakov za vzgojo sadik in medvrstne obdelave zelenjadnic, ki bi hkrati zemljo zdrobila in ogrnila rastline. Sicer pa bi bilo treba še bolj kot v opremo vlagati v promocijo slovenske zelenjave. Če nimaš podpore za promocijo, je težko prodajati. Mi bi denimo, čeprav nam gre prodaja sicer zelo dobro, morali vložiti v nove folije in etikete. Ravno zdaj zaključujemo vlaganje v novo linijo pakiranja v vrečke in posodice." (dlž)
Obiščite spletno stran brez oglasov.
