Dr. Martin Trapecar je raziskovalec na prestižni akademski ustanovi Massachusetts Institute of Technology (MIT) v ZDA, kjer se s podporo ameriškega ministrstva za obrambo ukvarja z razvojem tehnologij "Humans-on-a-Chip". Pred prihodom na MIT in po doktoratu iz biomedicinske tehnologije na Medicinski fakulteti v Mariboru se je najprej odpravil na štiriletno podoktorsko specializacijo s področja virologije in imunologije na Gladstone Institute of Virology and Immunology v San Franciscu. Tam je preučeval, kako se RNK-virusi in retrovirusi, kot sta zika in hiv, izogibajo imunskemu odzivu in kako ta odziv lahko izboljšamo.
Ob začetku cepljenja proti covidu-19 se morda hitreje kot virus, sploh pa hitreje kot cepivo, širijo teorije zarot, ki vzbujajo dvome o cepivu, ki je bilo razvito in odobreno z doslej nevideno hitrostjo. In te teorije imajo tudi veliko poslušalcev. Zakaj tako hitro nasedemo? Martin Trapecar: "Mislim, da preprost odgovor na to ne obstaja in v najboljšem primeru lahko delim na to temo svoj subjektivni pogled. Del odgovora je zavedanje, da je izjemen izziv voditi razgovor o tako zapletenih temah, kot so mRNK cepiva, imunski sistem, epidemiologija itd., na način, ki je dovolj pregleden, da je lahko del javne razprave, in da hkrati niso toliko poenostavljene, da ne bi dopuščale prostora za napačno interpretacijo. Sicer pa je del naše uspešne evolucije to, da nove pojave in objekte kar se da hitro opredelimo na slabo ali dobro - tudi če je to v določenih primerih neproduktivno. Leva, ki teče proti nam z odprtim gobcem, si precej lažje raztolmačimo kot pa dejstvo, da se je naše življenje obrnilo na glavo zaradi nekega nevidnega virusa, o katerem prvič slišimo preko medijev. V takšni situaciji se počutimo precej manj ranljivi, če v osnovi zavzamemo pozicijo, da je dogajanje rezultat nekih temačnih sil v ozadju, kot pa sprejmemo, da so določeni pojavi pač del človeškega obstoja in da zanje (še) ne obstajajo jasni odgovori. Na podlagi te postavitve si nato, zavoljo notranjega občutka nadzora in varnosti, iščemo informacijske vire, ki bodo dodatno potrdili, da mi nismo naivni in da nas že ne bo nihče vodil za nos. V naših očeh potem strokovnjaki in 'mainstream' mediji avtomatsko izpadejo del problema. Da ne bo pomote, to ni slovenski pojav, to je človeški pojav in še zelo naraven ter pogost. Kljub temu da sem trdno vpet v enega najbolj produktivnih okolij, kar se tiče tehnoloških inovacij, moram priznati, da imam sam pogosto občutek, da mi ne uspe slediti vsem inovacijam in vsemu, kar te prinašajo. Zato vem, da bom čedalje bolj odvisen od objektivnih virov informacij in trdnega dela mednarodnih in nacionalnih institucij ter posameznikov, ki so tu za to, da nas obvarujejo. Objektivno nisem prepričan, kako bi za to lahko poskrbeli ali mediji ali vodje, ki zasledujejo enostranske interpretacije sveta. Mislim, da je ob čedalje večji hitrosti razvoja edina pot naprej spodbujanje odkrite razprave, strpnost za razumevanje nerazumevanja, učenje mladih generacij veščine kritičnega razmišljanja in ne nazadnje izbira vodji, ki to podpirajo in spodbujajo."
Teorija 1: Cepljenje povzroča neplodnost zaradi beljakovine, podobne sincitinu-1, zaradi katere bi lahko materino telo napadlo plod.
"Do tega trenutka stroka ne razpolaga s podatki, ki bi to mišljenje podprli. Cepivo stimulira podoben imunski odziv, kot ga ima naše telo samo po sebi ob naravni okužbi s SARS-CoV-2. Za zdaj še nismo vzpostavili povezave med naravno okužbo in žensko neplodnostjo ali neposrednimi zapleti z razvojem zarodka. Seveda sama okužba z virusom, ki ni nadzorovana, predstavlja povečano tveganje za pojav zapletov pri zdravju matere in posledično otroka. Kar pa se tiče cepiva samega, pa kot za večino drugih razredov zdravil velja, da nosečnice spadajo v posebno rizično skupino in je predpisana dodatna previdnost."
Teorija 2: MRNK iz cepiva se lahko vgradi v človeški genom
"MRNK sama po sebi deluje kot začasna prenašalka informacije, in se večkrat primerja s pismom ali sporočili. V vsakem danem trenutku ima vsaka od naših celic nekaj tisoč takšnih 'pisem', ki pa jih celica po tem, ko jih prebere, zavrže. To se zgodi lahko v nekaj minutah ali urah. MRNK človeka in mRNK cepiva se ne moreta neposredno integrirati v naš genski zapis, lahko pa začasno in posredno vplivata na to, kako se ta izraža. V primeru mRNK cepiva za preprečevanje covida-19 'pismo' pravi, da naj celica proizvede eno od 25 beljakovin, ki jih virus potrebuje kot osnovni gradnik za svoj obstoj. Naš imunski sistem nato to beljakovino prepozna in si pripravi strategijo, kako z njo ravnati. Ker je ta eden od sestavnih delov virusa, na ta način izobražujemo naš imunski sistem, kako opraviti z vsiljivcem. RNK-virusi uporabljajo enak mehanizem za razmnoževanje, kjer 'naročijo' s pomočjo svoje RNK gostiteljski celici, da zanje ustvari vse potrebne gradnike - to je torej naraven proces. Postane vsak prehlad del našega genoma?"
Teorija 3: Cepiva in tudi virus so dizajnirani tako, da "napadejo" samo določene skupine/rase ljudi.
"Nazadnje, ko sem preveril, so virusi še bili barvno slepi ... Sicer pa v nekoliko širšem kontekstu moje osebno razmišljanje gre nekako takole - večina organizmov, vključno z nami, si želi povečati verjetnost svojega preživetja. To dosegamo z evolucijsko prilagoditvijo vrste na določene parametre, kot je recimo temperatura, pritisk, gostitelj, katera hranila lahko uporabljamo za svojo energijo in obnovo. Z razvojem biotehnologije nam je dano, da lahko do neke mere vplivamo ali 'dizajniramo' odziv organizmov na naprej določen parameter. Čudovit primer, izmed mnogih, so dizajnerske bakterije, ki lahko razgrajujejo določene tipe plastike in nam pomagajo v boju proti onesnaženosti. Žalostna realnost pa je, da seveda obstaja potencial zlorabe takšnih tehnologij za zle namere, enako, kot to velja za praktično vsak tehnološki preskok od ukrotitve ognja pa naprej do CRISPR in umetne inteligence. Iz tega razloga smo kot družba skozi tisočletja vzpostavili 'pravila igre' in kontrolne ter odzivne mehanizme, katerih naloga je, da zagotavljajo uporabo teh tehnologij v človeku in okolju prijazne namene. To je razlog, zakaj neka firma ne more z danes na jutri postaviti na trg svojega cepiva in zakaj nimamo rentgenskih aparatov za domačo izdelavo 'selfijev'. Večji ko je potencial zlorabe in škode, strožji so ti ukrepi, več nadzornih strani je vpletenih in težja je pot na trg. Za zdaj ni razloga, zakaj pristojnim nadzornim agencijam in strokovnjakom ne bi zaupali, še posebno v Sloveniji. Prav nasprotno, iz zgodovine vemo, da je toliko bolj kritično, da jih podpremo z vsem, kar imamo, in da pospešeno vlagamo v tehnologije, ki nam omogočajo prepoznavanje in hiter odziv ob neznanih grožnjah."
Teorija 4: Varnost. Večina ljudi ima pomisleke o varnosti cepiv. Kdo jo preverja in kakšne dokaze imamo, da je varnost zagotovljena?
"Pomisleki so povsem razumljivi, upravičeni in edino pravilno je, da so del pogovora. V splošnem velja, da ni zdravila, ki ne bi imelo možnih stranskih učinkov, in da ne obstaja neki manjšinski del populacije, kjer so ti stranski učinki lahko izjemno skrb vzbujajoči. Vključno z aspirinom in vse do novih bioloških zdravil. Iz tega razloga je osnovni element odobritve novih terapij tehtanje potencialnih pozitivnih učinkov v primerjavi z možnimi negativnimi. Če tehtnica ne kaže izrazito v pozitivno smer, se zdravilo zavrže. Do zdaj je to cepivo bilo preizkušeno na precej več kot 70.000 ljudeh. Pod budnim nadzorom neodvisnih organizacij (in ne farmacevtske industrije) na več celinah, resnejših stranskih učinkov ni bilo ugotovljenih. Cepiva lahko povzročijo, pa čeprav redko, dolgoročne stranske učinke. Vendar iz desetletij preučevanja varnosti cepiv vemo, da se te večinoma pokažejo v prvih dveh mesecih od imunizacije. Iz tega razloga so agencije, odgovorne za odobritev cepiva, zahtevale, da varnostni podatki o novi vakcini naproti SARS-CoV-2 zaobsegajo vsaj dva meseca. Nekaj vidikov varnosti in učinkovitosti cepiva ostaja še odprtih, recimo idealen režim doziranja, kakšna je trajnost zaščite in obnašanje cepiva v določenih rizičnih skupinah. To bomo spoznavali tekom časa s cepivom na trgu, kar pa je sicer del običajne prakse uvajanja novih zdravil na širši trg. Dodaten faktor v primeru cepiv je ta, da je določena stopnja odziva telesa na cepivo ne samo pričakovana, ampak zaželena. Želimo si, da naš imunski sistem odločno nastopi naproti cepivu, saj je to sestavni del tvorbe imunskega spomina na virus ali bakterijo, proti kateri se borimo. Večina nas ima izkušnje s tem, da so nas bolele mišice ali pa smo imeli rahlo vročino po cepljenju. Ker cepiva spodbujajo imunski odziv telesa in ker smo si ljudje izjemno različni, obstajajo rizične skupine, pri katerih lahko pride do prekomernega, škodljivega odziva na cepivo. Primer bi bili močni alergiki in pacienti z določenimi avtoimunskimi obolenji. V Veliki Britaniji, ki je pred kratkim prva začela masovno cepljenje z novim mRNK-cepivom proti covidu-19, so že zabeležili nekaj posameznikov, ki so na cepivo pokazali izjemno buren, prekomeren odziv. Vzrok nam je sicer znan in ga je tudi bilo možno spraviti pod kontrolo brez predvidenih posledic. Iz tega razloga se tudi po odobritvi cepiva tehtanje relativnih rizikov nadaljuje za posamezne skupine prejemnikov. Na primer za otroke in mladostnike, ki okužbo s SARS-CoV-2 dobro prenašajo, ni smotrna cepitev v prvem krogu, saj možna korist ne odtehta tveganj. Z vidika posameznika je ključen posvet s svojim zdravnikom in sledenje priporočilom pristojnih organov - za to so tukaj."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
