Tina Recek
Mineva teden dni, odkar je drugič razglašena epidemija koronavirusa, a njen vrhunec je po napovedih šele pred nami. Ta konec tedna se bolnišnice po Sloveniji polnijo hitreje kot prej; samo včeraj so sprejele 103 bolnike (iz bolnišnic pa so jih odpustili 31), tako da se je po sobotnih podatkih v bolnišnicah skupno zdravilo 449 bolnikov z okužbo, 36 jih je potrebovalo intenzivno zdravljenje. Včeraj je umrlo 19 bolnikov. Dr. Mateja Logar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja pri UKC Ljubljana predvideva, da bo vrh epidemije čez dva tedna na navadnih oddelkih in teden dni kasneje na oddelkih intenzivne terapije. Ker za vse bolnike ni bilo dovolj postelj na infekcijski kliniki, so jih nekaj namestili na ortopedsko kliniko. Na tej kliniki bodo v kratkem odprli še en oddelek z 20 posteljami za covid bolnike, postopoma pa še oddelke v bolnišnici Petra Držaja. Če so bodo še te kapacitete napolnile, se bodo še druge bolnišnice spremenile v bolnišnice za zdravljenje covid bolnikov. Na ta način bi za Sloveniji pridobili še 200 dodatnih postelj. Med njimi so Topolšica, ptujska, jeseniška in brežiška bolnišnica.
Kakšne so ležalne dobe
Covid bolnik na navadnem oddelku v povprečju preživi deset dni. Če pride do zapletov, se zdravljenje podaljša na tri tedne. Medtem ko je na oddelku intenzivne enote trajanje hospitalizacije povprečno 14 dni, se ob dodatnem zapletu lahko podaljša. Hospitalizirani covid bolniki se običajno spopadajo še s pridruženimi zdravstvenimi težavami, predvsem s povišanim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo, srčnim popuščanjem in povišano telesno težo. Sogovornica oriše razlike med spomladanskim in trenutnim valom. "Zdaj več bolnikov hospitaliziramo, pri čemer v tem obdobju več mlajših in tudi je krajša ležalna doba. Prvič smo tudi otroke hospitalizirali. Prav tako je krajša potreba po izolaciji. Razlika v krajši ležalni dobi pa je zato, ker smo v spomladanskem valu pred odpustom ali pri premestitvi iz oddelka na intenzivni terapiji na navadni oddelek potrebovali dva negativna brisa na prisotnost virusa. Zdaj se je to spremenilo. Če gre za blag do zmeren potek bolezni, upoštevamo deset dni brez simptomov in da je bolnik dva dni brez vročine. V kolikor ima hud potek bolezni, se ta čas podaljša na dvajset dni. Kar je bistveno krajše kot, da čakamo na dva negativna brisa. V brisih se je namreč izkazalo, da majhni delčki virusa ostanejo dolgo prisotni v celicah. A ta virus ni več sposoben razmnoževanja in širjenja. Dva testa pa še vedno delamo pri bolnikih, ki so hospitaliziranih na intenzivnih enotah in pri bolnikih, ki imajo hujšo obliko imunske pomanjkljivosti."
Iz domače postelje na intenzivno nego
Bistvena razlika je tudi ta, da zdaj ljudje pridejo po zdravniško pomoč v bolnišnico, ko že imajo že zelo napredovano bolezen, ki se kaže kot pomanjkanje kisika. Takega bolnika morajo namestiti takoj na oddelek intenzivne terapije, tega pa v spomladanskem času ni bilo. Takrat so bolnike premestili iz navadnega na oddelek intenzivne terapije. Glede pridruženih težav pa ni razlik.
Ali je kakšna razlika v načinu zdravljenja? Zdravnica odvrne, da ne in tudi je ni pri zapletih. Bolnike pa zdravijo z dvema zdraviloma. Eno je remdesivir, ki deluje na virus in temelji na tem, da bi se zmanjšalo razmnoževanje in širjenje virusa. Prejmejo ga v obliki infuzije. Drugo zdravilo je deksametazon, ki vpliva na imunski sistem. Bolnik ga prejme v obliki tablet ali infuzije. "S plazmo prebolelih se nismo odločili, čeprav je ta na voljo. Po priporočilu ameriške agencije za zdravila in denimo Svetovne znanstvene organizacije se plazma uporabi, kadar ni na voljo drugih zdravil. Kajti v raziskavah se plazma ni izkazala za učinkovitejšo od ostalih zdravil. Jo pa imamo na voljo," sklene sogovornica.
