Januarja 2015 je državni svet vložil zahtevo za ustavno presojo volilnega zakona v 4. členu, ki določa volilne okraje. Ti imajo po prepričanju vlagateljev in od decembra 2018 tudi po odločbi ustavnega sodišča prevelike razlike v velikosti, saj dosegajo razmerje 1:3,73 med najmanjšim in največjim volilnim okrajem. V praksi to pomeni, da največji okraj Grosuplje šteje 30.381 volivcev, najmanjši, Hrastnik, pa 8523. Razlika je tako velika, da mora kandidat v enem okraju zbrati več kot 3000 glasov, v drugem pa jih zadostuje že 700. To sicer poslancem iz manjših volilnih okrajev ustreza, saj je preverjen recept za zmago tudi na naslednjih volitvah, a se kljub temu vsi, vsaj v javnem nastopanju, strinjajo, da so spremembe nujne. Le pogled na to, kakšne in kako jih vpeljati, je različen.
Ukinitev volilnih okrajev brez zadostne podpore
Potem ko je bil dosežen dogovor, da sta za odpravo teh razlik možni dve rešitvi - preoblikovanje volilnih okrajev s spremembo njihovih meja ali ukinitev volilnih okrajev -, so poslanci najprej poskusili srečo z ukinitvijo okrajev, za kar se je zavzela tudi skupina ustavnih pravnikov. Za tako rešitev bi bilo treba doseči absolutno večino, kar pomeni najmanj 60 glasov poslancev, a jim te januarja letos ni uspelo zbrati. Predlog je namreč podprlo 57 poslancev.
V drugo bodo poskusili zbrati navadno večino, kar zahteva odločanje o spremembi velikosti volilnih okrajev. Na videz lažje delo pa to vsekakor ne bo. Mnenja o še dopustnih razlikah v velikosti okrajev so namreč različna. Vsaka stranka ve, kateri so njeni močni volilni okraji, in bo zato špekulirala za meje, ki bi bile njej v prid. Pri prejšnjem predlogu je bila največja težava zbrati 60 glasov poslancev, tokrat pa se bo glede na stališča strank najverjetneje zapletlo že prej - pri soglasju, kako sploh spremeniti volilne okraje.
Na ministrstvu za javno upravo (MJU) so sicer že v zaključni fazi priprave novega predloga, ki bo spremenil meje zdajšnjih volilnih okrajev. "Posebno pozornost namenjamo trenutno najmanjšim in največjim volilnim okrajem. Prav tako pa želimo doseči, da nobena občina ne bi bila razdeljena na več volilnih enot, izjema bo le mestna občina Ljubljana," so povedali na ministrstvu in dodali, da bo predlog zakona vložen kot poslanski zakon, minister pa bo še do konca tega meseca opravil pogovore z vsemi poslanskimi skupinami.
Ustava ne zahteva, da se meje občin in okrajev križajo
Ustavni pravnik Jurij Toplak, ki je sicer v skupini tistih, ki so bolj naklonjeni ukinitvi volilnih okrajev, pravi, da bi lahko bil sprejemljiv tudi predlog, kjer odstopanja od števila prebivalcev po okrajih pride zaradi upoštevanja meja občin: "Rešitev, da so okraji oblikovani tako, da se meje okrajev pokrivajo z mejami občin, ob upoštevanju meja občin pa se najde rešitev z najmanjšim odstopanjem v številu prebivalcev, je običajna tudi v drugih državah. Do okrajev s povsem enakim številom volivcev bi lahko prišli le z razbijanjem občin, a tega ustava ne zahteva." Toplak je sicer opozoril, da bo tudi za ta predlog potrebna politična volja, če pa te ne bo, lahko nastane ustavnopravna kriza. "Če državni zbor ne spremeni volilne zakonodaje, bi moralo ustavno sodišče državo rešiti pred krizo in dati odgovor na to, kako naj se volitve izpeljejo, da bodo ustavno skladne," še meni Toplak. Ustavno sodišče se lahko odloči za podaljšanje roka ali pa določi način odprave protiustavnosti z novo odločbo.
Zadostne podpore še ni
Kot so nam pojasnile parlamentarne stranke, predloga MJU še niso prejele, zato večina za zdaj zagovarja že znana stališča. Večina strank, ki je podprla predlog o ukinitvi volilnih okrajev in uveljavitvi preferenčnega glasu, pri tem vztraja. V SNS zagotovo ne bodo podprli ministrskega predloga, saj menijo, da je predlog, ki je v pripravi, popolnoma v nasprotju z realnim stanjem v Sloveniji. Vztrajajo, da je treba volilne okraje ukiniti, v volilno enoto pa uvesti strankarske liste, in sicer s tem, da se omogoči tudi preferenčni glas. Ukinitvi volilnih okrajev so še vedno bolj naklonjeni tudi v Levici, SAB, NSi in LMŠ, a bodo vse naštete stranke z dokončnim stališčem počakale na predstavitev konkretnejšega predloga. V SMC podpirajo napore ministrstva in so se zato pripravljeni pogovarjati o novih mejah volilnih okrajev, v SD pa bodo zakon podprli, če bodo z njim našli skupni imenovalec. Predlog ministrstva, ki je še v pripravi, za zdaj podpirata le SDS in Desus, do konca meseca pa bo znano, ali se jima bo pridružil še kdo.
Razlogi za odstopanja ne smejo biti politični
"Škoda, da ni bilo politične volje za sprejetje zakona, ki bi ukinil volilne okraje in uvedel preferenčni glas. Naslednja stvar je sprememba meja volilnih okrajev. Upam, da jim bo uspelo sprejeti vsaj to," je dejal Dušan Vučko, direktor Državne volilne komisije, in nadaljeval, da je pomembno le to, da bo zakon v skladu z ustavo. "Število volivcev v posameznih okrajih ne bo moglo biti identično. Sprejemljiva so tudi manjša odstopanja, a razlogi ne smejo biti politični. Temelj delitev morajo ostati občine in občin ne smemo deliti," je še pojasnil. Sprememba zakona na samo delo Državne volilne komisije ne bo bistveno vplivala, bo pa potrebna določena reorganizacija. "Volilne komisije bodo dobile nekatere nove pristojnosti, spremenili bomo sedeže določenih volišč, nekateri okraji bodo dobili nova volišča in volivce."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
