Franja Žišt
Nekateri so sicer še užili čare zimskih počitnic v tujini, nato pa se je število dopustovanj začelo strmo zmanjševati, med prihajajočimi velikonočnimi prazniki bomo doma in bržkone tudi še za prvomajske počitnice. Podobno pa tudi tuji gosti ne občudujejo tega, kar ponuja dežela na sončni strani Alp. Zdaj je že jasno, da je turizem zaradi širitve koronavirusa ena najbolj ogroženih gospodarskih panog tako doma kot tudi po svetu. Turistična dejavnost bo po nekaterih napovedih posledice čutila od tri do tudi pet let. Slednje je težko napovedovati, saj so negotove tudi napovedi, kako dolgo bo trajalo okrevanje gospodarstva in koliko ljudi bo ostalo brez dela, saj bo zdravstveni krizi sledila finančna in težave na področju zaposlovanja, ugotavljajo v Slovenski turistični organizaciji.
Brez dela bo okoli 75 milijonov ljudi
Turizem h globalnemu BDP prispeva 10,4 odstotka, neposredno pa zagotavlja desetino delovnih mest. "V turizmu bi lahko brez dela ostalo kar 75 milijonov ljudi (23 odstotkov vseh zaposlenih v turizmu), v Evropi 10 milijonov. Slednje bi pomenilo zmanjšanje BDP evropskih držav v skupni vrednosti več kot 500 milijard evrov. Kriza naj bi med evropskimi državami najbolj intenzivno prizadela Nemčijo, Italijo, Francijo in Združeno kraljestvo, ki se umeščajo med najpomembnejše emitivne trge slovenskega turizma," je v sporočilu za javnost pred dnevi zapisala direktorica slovenske turistične organizacije Maja Pak. Med regijami pa naj bi bila najbolj prizadeta azijsko-pacifiška regija z do 49 milijoni ogroženih delovnih mest in blizu 800 milijard dolarji izgube turističnega BDP.
Po predvidevanjih Svetovnega potovalnega in turističnega sveta bodo zaradi virusa mednarodna potovanja v primerjavi z lani upadla za četrtino, "kar je enako izgubi treh mesecev mednarodnih potovanj, ob predpostavki, da se kriza konča v treh mesecih", povzame Pakova. Svetovna turistična organizacija pričakuje upad prihodov gostov na globalni ravni za okoli 20 do 30 odstotkov. Med tistimi, ki jih je negativni vpliv virusa najbolj prizadel, je industrija poslovnih potovanj in organizacije poslovnih oziroma kongresnih dogodkov. "Ena od raziskav kaže, da je kar 96 odstotkov podjetij organizacijo mednarodnih poslovnih potovanj odpovedalo ali prestavilo na kasnejši termin," izpostavlja Maja Pak. Po oceni Mednarodnega združenja za zračni transport bo koronavirus povzročil prvo zmanjšanje povpraševanja po letalskem prometu v zadnjih enajstih letih. "Zaradi strogih omejitev potovanj in pričakovane svetovne recesije bi lahko prihodki potniškega prometa v industriji upadli za 252 milijard dolarjev oziroma za kar 44 odstotkov v primerjavi z letom 2019," še ugotavljajo na turistični organizaciji.
Regres v obliki vavčerja za počitnice doma?
V petek je več turističnih združenj sicer pozdravilo ukrepe, ki jih je za rešitev gospodarstva pripravila vlada, a so jo pozvali, naj jim pomaga z dodatnimi ukrepi, saj se je poslovanje v panogi, ki je do nedavnega prispevala 12,3 odstotka BDP, popolnoma ustavilo, hkrati pa bo po njihovih ocenah tudi okrevanje po krizi v turizmu najpočasnejše. Tako med drugim predlagajo znižanje DDV za turizem na 9,5 odstotka in opustitev vseh drugih davkov v času zaprtja in v treh mesecih po koncu ukrepov. Sorazmerno z obsegom poslovanja in zaposlovanja po ponovnem zagonu dejavnosti predlagajo nadaljevanje kritja sorazmernega dela nadomestil za plače, prav tako pa si želijo tudi oprostitve plačila nadomestil za uporabo stavbnih zemljišč za letos in prihodnje leto. V soboto se je sestala vladna delovna skupina za gospodarstvo in kmetijstvo. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je med predlogi turističnega gospodarstva slišal predloge za podaljšanje veljavnosti ukrepov za tri mesece po koncu epidemije ter oblikovanje ukrepov za pridobitev povratnih in nepovratnih sredstev. Skupnost Julijskih Alp pa je med ukrepi za spodbuditev preživljanja počitnic doma predlagala, da bi zaposleni prejeli letošnji regres v obliki vavčerjev za počitnice doma.
