Srečko Klapš
V Večeru smo že v začetku maja opozarjali na klice iz podjetij, ki zavoljo posledic koronavirusa bijejo likvidnostne bitke. Ko direktorji in računovodje preračunavajo, kako kljub enormnim padcem prihodkov v najbolj prizadetih podjetjih zdržati in zagotoviti izplačilo plač. Podjetja, ki se držijo tik nad vodo, ne pestijo le stroški dela, ampak tudi zalog in spremenljive cene surovin. Posledično se zvišuje plačilna nedisciplina, saj v podjetjih bolj "skrbno" obrnejo vsak račun. Kljub moratorijem kreditov, ki tudi nekaj stanejo, pa se likvidnostna suša še stopnjuje.
Zato so podjetja pričakovala, da bo vlada na seji ta četrtek le sprejela bolj jasna pravila glede državnih poroštev za zagotavljanje dodatne likvidnosti gospodarstvu za omilitev posledic krize koronavirusa. Toda novelirane uredbe še vedno ni sprejela, saj, kot pojasnjujejo v vladnem uradu za komuniciranje, morajo uskladiti še nekaj podrobnosti, so pa napovedali, da jo bodo sprejeli v kratkem. Na finančnem ministrstvu, ki ga vodi Andrej Šircelj, sicer zatrjujejo, da so pravne podlage za izvedbo ugodnejših kreditov podjetjem primerne. Banke pa, kot kaže, vztrajajo, da morajo biti posojilne pogodbe in izvedbena pravila poroštvene sheme bolj natančni. Najbolj se zatika pri morebitnem unovčevanju poroštva z denarjem ali obveznicami. Spomnimo, da znašajo državna jamstva za posojila malim in srednjim podjetjem do 80 odstotkov glavnice kredita, velikim podjetjem pa do 70 odstotkov.
Brodnjak: Poroštvena shema bi lahko zaživela v kratkem
Tudi gospodarski minister Zdravko Počivalšek je v spletnem pogovoru na Gospodarski zbornici Slovenije priznal, da drugi protikoronski paket pomoči podjetjem še ni zaživel, kot so si ga zamislili: "Na komercialnih bankah je že okoli 600 vlog podjetij, in kot vem, do danes ni bila odobrena še nobena vloga." Banke kakor tudi Združenje bank Slovenije števila vlog podjetij za likvidnostna posojila z državnim poroštvom ne razkrivajo. Večina pa zatrjuje, da kreditne in likvidnostne težave svojih komitentov rešujejo individualno.
Padli na izpitu
Ana Stanič, mednarodna strokovnjakinja za pravo EU, je bila v intervjuju za Mladino glede primerjave z ukrepanjem v EU precej kritična, meni namreč, da smo v času epidemije, ko bi likvidnostna pomoč morala biti hitra, padli na izpitu. Eno se je hvaliti, da je Slovenija namenila dve milijardi evrov poroštvene sheme gospodarstvu, povsem drugo pa je, da je bila ta shema sprejeta mesec in pol po začetku epidemije in prav toliko za Nemčijo, da zaradi slabe izvedbene zakonodaje še vedno ne deluje in da je zelo restriktivna glede možnosti koriščenja poroštev. Kar je enako temu, kot da poroštvene sheme za podjetja sploh ne bi imeli.
Pomanjkanje likvidnosti podjetja sili v odpuščanja
Kljub temu da je vlada podaljšala čakanje na delo doma še do konca junija, se nekatera podjetja zaradi padca naročil krčevito borijo s pomanjkanjem likvidnosti. Davor Šenija, direktor Mariborske livarne Maribor, je na to problematiko opozarjal že konec aprila. Danes situacija z naročili ni nič boljša, saj načrtujejo proizvodnjo iz tedna v teden. "Naše proizvodne kapacitete so zapolnjene le 30-odstotno, situacija pa se bo julija in avgusta ter v jeseni še poslabšala. Tudi zato, ker se izteče ukrep čakanja na delo doma, ki je bil za našo panogo najbolj dobrodošel," ocenjuje Šenija in dodaja, da zaradi narave dela proizvodnje v izmenah težko optimalno izkoristijo ukrep skrajšanega delovnega časa. To pomeni, da bodo povečevali zaloge in tako še poslabšali likvidnost. Glede državnih poroštev pa je Šenija dejal, da so se pogajali s tremi bankami in za zdaj jim še nobena ni ponudila likvidnostne roke.
"Na komercialnih bankah je že okoli 600 vlog podjetij, in kot vem, do danes ni bila odobrena še nobena vloga"
Obiščite spletno stran brez oglasov.
