Slovenija se je zadolžila z izdajo nove evrske obveznice v vrednosti 500 milijonov evrov z zapadlostjo leta 2081, torej čez 60 let, in obrestno mero 0,7 odstotka. Ta je primerljiva z obrestnimi merami, po katerih se zadolžujejo države, kot sta Francija in Belgija, navajajo na ministrstvu za finance.
Po podatkih agencije Bloomberg je Slovenija četrta država v srednji in vzhodni Evropi, ki se je zadolžila z rokom vračila 50 ali več let. Pred njo so se za 50 let zadolžile Poljska, Slovaška in Češka. Slovenija je s tem, ko je v začetku januarja že najela za dve milijardi evrov novega dolga z rokom za odplačilo 30 let, tudi med prvimi članicami EU, ki so se letos že zadolžile.
Predsednik fiskalnega sveta dr. Davorin Kračun nam je pojasnil, da fiskalni svet redno spremlja izvajanje proračunov države in tudi upravljanje dolga sektorja država. "Ocenjujemo, da so razmere na finančnih trgih v splošnem trenutno ugodne in da je v danih razmerah tovrstno zadolževanje smiselno ob upoštevanju donosnosti, ki jih zahtevajo investitorji glede na pričakovano gospodarsko rast na dolgi rok," pravi Kračun.
Pri tem spomni, da je pri vsakršnem zadolževanju treba nujno opozoriti na dejstvo, da je dolg sektorja država v zadnjem letu hitro porasel, čeprav z 78,5 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) še zaostaja za povprečjem evrskega območja. Pomembno je, da zadolženost sektorja država v Sloveniji ostane precej pod povprečno zadolženostjo držav evrskega območja, kar predvidevajo tudi osnovni srednjeročni scenariji. Hkrati je treba sredstva, pridobljena z zadolževanjem, sploh za tako dolgo obdobje, nujno nameniti za povečevanje dolgoročnega gospodarskega potenciala. "Le tako bodo stroški financiranja dolga v prihodnje ostali vzdržni tudi ob morebitnem dvigu obrestnih mer v prihodnosti in se bo gradila osnova, na podlagi katere bo mogoče dolgove v prihodnje tudi odplačati," še opozarja Kračun.
Nekdanji minister za finance France Križanič nam je pojasnil, da je na splošno zadolžitev z daljšo ročnostjo ob nizki in fiksni obrestni meri v domači valuti (torej evru) ugodnejša od srednjeročne zadolžitve po fleksibilni obrestni meri ter v tuji valuti (na primer dolarjih, švicarskih frankih …). Ob tem dodaja, da je dolg slovenskega državnega proračuna decembra 2008 znašal 8,3 milijarde evrov, konec tretjega četrtletja 2020 pa 36,7 milijarde evrov.
Od začetka leta 2009 do tretjega četrtletja 2020 je po podatkih statističnega urada v slovenskem javnem sektorju nastal primanjkljaj v skupni višini 19,4 milijarde evrov. Po denarnem toku (upoštevana so le izplačila in prejemki, ne pa terjatve) ta primanjkljaj znaša 10,6 milijarde evrov, navaja Banka Slovenije.
Če upoštevamo primanjkljaj, ki ga je izračunal statistični urad in s tem tudi prevzete obveznosti (te so se med začetkom 2009 in tretjim četrtletjem 2020 povečale za 8,8 milijarde evrov), ga odštejemo od povečanja javnega dolga 2008 do prvega četrtletja 2020 in odštejemo še 3 milijarde evrov (merjeno po denarnem toku), ki jih je slovenska država "vrgla stran" v projektu neracionalne "sanacije bank", po Križaničevih besedah vidimo, da je slovenska država v bankah, gospodarstvu in tujini ustvarila 6 milijard evrov plasmajev, ki še niso izgubljeni.
Če bi bilo povečanje javnega dolga od 2009 do prve polovice 2020 vezano le na kritje javnofinančnega primanjkljaja vključno s prevzemanjem novih obveznosti, bi v Sloveniji konec septembra 2020 dolg širše države znašal 30,7 milijarde evrov. To je 63 odstotkov slovenskega BDP, kar je blizu maastrichtske omejitve 60 odstotkov BDP, razlaga Križanič.
Da je odločitev o izdaji 60-letne obveznice pametna, je prek twitterja sporočil profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti Jože P. Damijan. Treba je "zakleniti" sedanje rekordno nizke obrestne mere in seveda ta dolg pametno porabiti za infrastrukturo in spodbujanje digitalnih in zelenih naložb, je dodal.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
