Državni načrt ob epidemiji: Občine imajo mesec dni časa

Tina Recek Tina Recek
26.08.2020 06:00

Vlada je 23. julija sprejela prenovljeno verzijo državnega načrta zaščite in reševanja ob epidemiji 2.0, toda načrti po občinah še niso usklajeni

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Novi protokoli naj bi prinesli manj zmede ob morebitnem novem izbruhu. 
Andrej Petelinšek

Ob večjih naravnih ali drugih nesrečah priskočijo na pomoč pripadniki civilne zaščite. To so storili tudi v prvem valu epidemije novega koronavirusa. Kako naj se v takih - tokrat povsem novih in nepričakovanih - razmerah odzovejo za zaščito ljudi in države, je zapisano v državnem načrtu zaščite in reševanja ob pojavu epidemije oziroma pandemije nalezljive bolezni pri ljudeh. Njegovo prenovljeno verzijo je vlada sprejela 23. julija letos.

Upoštevali so izkušnje

Z Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje (URSZR) razlagajo, da so pri pripravi državnega načrta upoštevali izkušnje iz epidemije, tudi iz tujine, priporočila strokovnjakov ministrstva za zdravje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) ter predloge in pripombe ministrstev, vladnih služb in drugih. Nosilci načrtovanja na nižjih ravneh, to so regije in občine, pa morajo v 60 dneh po vladnem sprejetju državnega načrta izdelati in uskladili svoje načrte zaščite in reševanja ali njihove dele z državnim načrtom.
Usklajevanja še potekajo na vseh ravneh od državne do lokalne, ker je treba poleg izdelanih načrtov ali njihovih delov uskladiti tudi aktivnosti, ki so v pristojnosti različnih ministrstev, vladnih služb, regijskih in občinskih organov. Načrtovanje je namreč proces, ki se ne konča, ko je načrt sprejet.

Alarmira se lahko prej, opreme mora biti za mesec dni

Na vprašanje, kakšne so ključne razlike med prvo in drugo verzijo državnega načrta, z URSZR odgovarjajo, da je novi mnogo bolj določen kot prejšnji. In še, da bo, ko bo končan na vseh ravneh, izvajalcem nalog zagotovil vse potrebne informacije za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni pa tudi prebivalcem, kako naj se ob njenem pojavu odzivajo.

Poveljnik štaba CZ zahodnoštajerske regije Janez Melanšek (levo): "Pogrešam načrte dejavnosti ministrstev, policije in drugih." 
Petra Bezjak Cirman

Šole so klicale nas, poslej na ministrstvo

Tako govorci iz URSZR kot tudi namestnik poveljnika Civilne zaščite Maribor Matej Zupanič pohvali bolj natančno zapisane protokole v državnem načrtu, predvsem, kar zadeva komunikacijo. Kot primer navede, da so v prvem valu določene institucije, ki sodijo pod okrilje ministrstev, denimo šole, njih klicale za dobavo zaščitne opreme namesto na resorno ministrstvo. Zdaj je jasno določeno, da je za omenjeno zadevo koordinator na pristojnem ministrstvu kontaktna oseba in ne civilna zaščita. Poleg tega so tudi priloge k načrtu dosti bolj dodelane kot v prejšnji verziji. V teh so natančno opisana razna navodila, med drugim tudi od NIJZ. Zupanič še pristavi, da se občinski načrt zaščite in reševanja ob pojavu epidemije še pripravlja, in nadaljuje z željo, da bodo ob vnovič razglašeni epidemiji pravočasno prejeli navodila od države in ne šele na dan razglasitve, kot se je zgodilo ob prvem valu.

Matej Zupanič, Civilna zaščita Maribor: "Protokoli so natančnejši. Šole so klicale nas, zdaj je jasno, da morajo ministrstvo."
Tadej Regent
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

Več vsebin iz spleta