V štiridesetčlanskem državnem svetu zasedajo svetniki iz vrst lokalnih interesov več kot polovico sedežev.
V štiridesetčlanskem državnem svetu zasedajo svetniki iz vrst lokalnih interesov več kot polovico sedežev, zato obstaja velika možnost, da bi zakonodajna pobuda o odpravi nezdružljivosti županske funkcije s poslansko uspela. Nato pa bi se moral o tem izreči še državni zbor. A je naše preverjanje politične volje za tovrstno pobudo pokazalo, da so možnosti pičle, nikakor pa ni mogoče zatrditi, da projekt oživitve dvojnih funkcionarjev ne more uspeti, saj uživa podporo znatnega dela slovenske politike.
Komisija državnega sveta za državno ureditev je sredi oktobra z veliko večino glasov potrdila pobudo za odpravo nezdružljivosti županske in poslanske funkcije. Predlagatelj je svetnik Marjan Maučec, v državnem svetu zastopa lokalne interese in je član SLS. Pobudo o ponovnem omogočanju dvojnega funkcionarstva je prevzel od Franca Kanglerja, ki jo je nastavil pred letom in pol, ko je še opravljal funkcijo svetnika, ob imenovanju Janševe vlade pa je zasedel položaj državnega sekretarja na ministrstvu na notranje zadeve. Podporniki pobude bodo jutri na seji državnega sveta skušali prodreti z argumentacijo, da bi lahko ponovna uvedba opravljanja poslanske in županske funkcije koristila v trenutni politični situaciji, ker da so župani v primerjavi s poslanci veliko bolj izkušeni, predvsem pa, da so jim težave države in tegobe vsakdanjih ljudi veliko bližje kot pa poslancem novincem v politiki. Ker da je postal državni zbor zverinjak političnih interesov, naj bi bili župani veliko bolj pragmatični in zato nagnjeni k umiranju političnih strasti.
Župane bi vpregli za uspeh Povežimo Slovenijo
Državni svetnik in član komisije DS za državno ureditev Marko Zidanšek podpira predlog, da bi župani lahko bili tudi poslanci, ker se je, meni, v preteklosti večkrat to pokazalo kot prednost in ne kot slabost. "To bi bilo dobro in razumno za državo v situaciji, v kateri smo se znašli. Je pa vprašanje, ali bomo s tem prodrli v državnem svetu, še večja neznanka pa je, kako se bo odzval državni zbor," pravi Zidanšek. Je pa v ozadju pobude tudi politična kalkulacija določenega dela slovenske politike, česar nima smisla skrivati, dodaja nekdanji predsednik SLS, ki je junija letos tudi zapustil njene vrste. Zidanšek je prepričan, da je v ozadju pobude projekt Povežimo Slovenijo, ki skuša pred parlamentarnimi volitvami organizirati skupno listo parlamentarne in zunajparlamentarnih strank. Predsednik NLS Franc Kangler je tako v petek minuli teden po srečanju združenja Katedrala svobode (Peter Jambrek, Dimitrij Rupel, Ernest Petrič, Marko Voljč) izjavil, da je dogovor o skupni listi SMC, GAS, Zeleni Slovenije, NLS in Lista Bojana Šrota skorajda dosežen. Po načrtih poteka tudi projekt združevanja SMC in Gospodarsko aktivne stranke (GAS), ki jo vodi predsednik državnega sveta Alojz Kovšca. Na kongresu stranke pred nekaj dnevi so potrdili sklep o združitvi s stranko Zdravka Počivalška, združeno stranko pa naj bi, kot predlagajo v GAS, poimenovali Svobodna izbira. O tem naj bi odločali na skupnem kongresu 4. decembra, po konsolidaciji pa naj bi se o sodelovanju pogovorili tudi z drugimi političnimi strankami in županskimi listami. Marko Zidanšek na podlagi lastnih izkušenj z volitvami, ko je še vodil SLS, meni, da sestavljajo župani manjkajoči delček, ki bi lahko pri projektu Povežimo Slovenijo prispeval k boljšemu volilnemu rezultatu, nemara celo uvrstitvi v državni zbor.
"Predlog DS lahko razumemo kot poskus ponovnega uvajanja partikularnih interesov posameznih lokalnih skupnosti na škodo splošnega javnega interesa"
V funkciji volitev
"Ker ni več županov v državnem zboru, obstaja velika verjetnost, da bodo aktualni poslanci proti pobudi državnega sveta," meni nekdanji poslanec Franci Kek, član ugasle stranke Zares. Kek je namreč v mandatu 2008–2011 neumorno zbiral poslanske podpise za podporo spremembi zakona o poslancih, s katero so določili nezdružljivost poslanske in županske funkcije, s pobudo pa je bil uspešen šele v sedmem poskusu, saj so bili poslanci župani običajno proti, če so deklarativno podpirali pobudo, pa so ob glasovanju manjkali.
Obe funkciji sta izjemno zahtevni, obe sta tudi primerno plačani, zato je smiselno, da ostaneta funkciji nezdružljivi, še danes vztraja Kek. Ob tem pa ne spreglejmo, da so bile občine, dodaja, ki so imele v DZ tudi župana v funkciji poslanca, v prednosti, ker so pri številnih temah preferirali svojo občino na račun drugih, ki so bile zaradi tega deprivilegirane. Kek meni, da so v ozadju pobude za odpravo nezdružljivosti opravljanja funkcij poslanca in župana interesi pred bližajočimi se parlamentarnimi volitvami, ker računajo, da bodo na desnici ali levici (v tem delu se omenja kočevski župan Vladimir Prebilič) s pomočjo županov privabili več volivcev na svojo stran. Župani sicer lahko kandidirajo na parlamentarnih volitvah v vsakem primeru, a če se uvrstijo v DZ, se morajo nato odločiti, katero funkcijo nameravajo opravljati, obeh zdaj ne morejo več, opozarja Kek.
Med parlamentarnimi strankami ni zaznati navdušenja nad odpravo nezdružljivosti opravljanja poslanske in županske funkcije. V SDS se na vprašanja Dnevnika niso odzvali, pred desetimi leti so glasovali proti spremembam zakona o poslancih, zato ostaja vprašanje, ali bi tokrat podprli vrnitev na staro ureditev. Je pa jasno, da v SDS pozorno spremljajo proces oblikovanja skupne kandidatne liste Povežimo se. V molk so se prav tako zavili v SMC, ki je osrednja gonilna sila sodelovanja zunajparlamentarnih strank na desnici, a obe stranki ne premoreta dovolj glasov za uspeh zakonodajne pobude DS. Proti spremembi zakona o poslancih so namreč v NSi. "V NSi temu predlogu nismo naklonjeni in smo pri stališču, da sta funkciji nezdružljivi," pojasnjujejo krščanski demokrati. Tudi podpornik vladajoče koalicije predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti je proti. "Gre za predlog, ki je zrasel na zelniku Marjana Podobnika. Zadeva je bila že pred časom odpravljena, kar je edino pravilno, to kar zahtevajo Podobnik in njegovi prek državnega sveta, pa samo utrjuje mnenje, da je DS slepo črevo slovenskega parlamentarizma," meni Jelinčič.
Tudi v drugih opozicijskih strankah pobuda DS ni naletela na odobravanje. V LMŠ, SD, Levici in SAB menijo, da je trenutna ureditev ustrezna. V LMŠ menijo, da nihče ne zmore kakovostno opravljati dveh funkcij. "Tako funkcija poslanca kot funkcija župana zahtevata popoln angažma. Predlog DS lahko razumemo kot poskus ponovnega uvajanja partikularnih interesov posameznih lokalnih skupnosti na škodo splošnega javnega interesa," meni vodja poslanske skupine Levica Matej T. Vatovec. Socialni demokrati ugotavljajo, da prepričljivih argumentov za vračanje na staro ni, namesto tega bi morali premisliti "za še več razmejevanja opravljanja funkcij na državni in lokalni ravni v smeri njihovega razdruževanja namesto združljivosti (funkcije državnih sekretarjev, podžupanov)".
Obiščite spletno stran brez oglasov.
