ECB skuša zavreti rast obresti in hkrati ne pokazati panike

Banke, skladi in drugi igralci na finančnih trgih so v zadnjem času začeli opozarjati, da se bojijo inflacije. Zaradi teh opozoril so začele rasti obresti za obveznice, po katerih se zadolžujejo države v območju evra, ki od razglasitve pandemije pred letom dni s tem sposojenim denarjem financirajo protikoronske ukrepe. Z dvigom obrestnih mer se zanje novo zadolževanje draži. Evropska centralna banka (ECB) rast obresti zavira z odkupom vrednostnih papirjev v okviru pandemičnega programa (PEPP). Svet ECB je v četrtek odločil, da bo banka nakupe teh obveznic znatno povečala.

Od začetka letošnjega leta so dolgoročne nominalne donosnosti državnih obveznic in obveznic zasebnega sektorja nekoliko porasle. Donosnost slovenskih desetletnih državnih obveznic se je povečala z -0,2 odstotka na 0,0 odstotka. Stroški zadolževanja kljub temu ostajajo na zelo nizkih ravneh, tudi v segmentu bolj tveganih instrumentov, v izjavi kot član sveta ECB pojasnjuje guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle.

Rast obrestnih mer kot tveganje

"Ključnega pomena za uspešno prebroditev zaostrenih gospodarskih razmer je, da pogoji financiranja ostanejo ugodni vzdolž celotne verige transmisije denarne politike, od netveganih naložb do posojilnih pogojev za nebančni sektor, in za vse sektorje realnega gospodarstva, od bančnega sistema do podjetij in gospodinjstev. To spremljamo s celostnim in večplastnim pristopom," Vasle navaja v izjavi. Člani sveta ECB v četrtek zneska sredstev, ki jih ima ECB v okviru programa PEPP na voljo za odkupe vrednotnih papirjev, niso povečali in ostaja pri 1850 milijardah evrov.

Takoj po četrtkovi odločitvi sveta ECB so po poročanju Financial Timesa obrestne mere za obveznice, s katerimi se zadolžuje nemška država, že padle za 0,02 odstotne točke na -0,34 odstotka. Obresti za obveznice, s katerimi se zadolžuje italijanska država, so padle za 0,08 odstotne točke na 0,6 odstotka.

Predsednica ECB Christine Lagarde je po poročanju STA izpostavila, da so ugodni pogoji financiranja v času trajanja pandemije covida-19 ključni. Rast obrestnih mer na finančnih trgih od začetka leta po mnenju sveta ECB predstavlja tveganje za širše pogoje financiranja. Če bo rast vztrajala in bo izrazita, bi brez ukrepanja to lahko predčasno zaostrilo pogoje financiranja za celotno gospodarstvo. To je v trenutnih razmerah, ko so ugodni pogoji financiranja še vedno nujni za zmanjšanje negotovosti in krepitev zaupanja, nezaželeno, je pojasnila.

Povečanje nakupov obveznic

Ni pa povedala, za koliko bo ECB povečala nakupe vrednostnih papirjev. Sven Jari Stehn, ekonomist banke Goldman Sachs, po poročanju Financial Timesa pričakuje, da bo tedenske nakupe obveznic s sedanjih 12 milijard evrov v drugem četrtletju povečala na okrog 20 milijard evrov. Analitik ING Carsten Brzeski je za Reuters ocenil, da ECB skuša pokazati, da želi ustaviti rast obrestnih mer za obveznice in hkrati ne pokazati panike.

Rupert Thomson iz hiše Kingswood pojasnjuje, da svetu ECB ni bilo treba povečati programa PEPP na več kot 1850 milijard evrov, ker ga bo izvajala do marca 2022. Povečanje odkupov obveznic je po njegovi razlagi odziv ECB na počasnejše cepljenje od pričakovanj v EU, kar zavira gospodarsko okrevanje v območju evra, pa tudi na nov 1900 milijard dolarjev vreden stimulacijski paket, ki ga je pravkar podpisal predsednik ZDA.

Po poročanju revije Wirtschaftswoche je odločitev za povečanje odkupov obveznic začetek merjenja moči med finančnimi trgi in ECB. Skupina profesorjev in podjetnikov pod vodstvom ekonomista Markusa Kerberja je v četrtek, ko je zasedal svet ECB, na nemško ustavno sodišče poslala tožbo. Prepričani so, da ECB s programom PEPP krši evropske pogodbe, ki ji prepovedujejo financiranje držav.

Tožniki se opirajo na kriterije, ki jih je nemško ustavno sodišče za presojo, ali so nakupi državnih obveznic s strani ECB zakoniti, objavilo lani. Po teh kriterijih so odkupi ECB zakoniti, ko je obseg nakupov omejen in ECB ne odkupi več kot tretjino posamezne izdaje obveznic. Poleg tega morajo deleži odkupljenih obveznic držav ustrezati deležem držav v kapitalu ECB in ECB sme kupovati le vrednostne papirje z dobro bonitetno oceno. Nemški tožniki so prepričani, da ECB s programom PEPP te kriterije krši. Delež italijanskih obveznic med odkupljenimi obveznicami po njihovih podatkih znaša 19 odstotkov, delež Italije v kapitalu ECB pa je le 17 odstotkov. Grških obveznic po njihovih podatkih ni mogoče šteti kot vrednostne papirje z dobro bonitetno oceno. ECB vrednost programa po potrebi lahko poveča, kar pomeni, da dejansko navzgor ni omejen.