Električna letala: Tudi v zraku slovensko podjetje med prvimi na svetu

Dogodki v zadnjih letih so nedvoumno pokazali smer razvoja avtomobilske industrije – na cestah je vse več električnih avtomobilov, Tesla je naredila preboj z luksuznima modeloma S in X, sedaj na tržišče prihaja model 3 s ceno, primerljivo s ceno klasičnega avtomobila srednjega razreda, nove avtomobile z električnim pogonom pripravljajo praktično vsi avtomobilski proizvajalci. Države in mesta pa kar tekmujejo v napovedih, kdaj bodo prepovedali avtomobile z motorji z notranjim izgorevanjem; v Sloveniji naj bi se to zgodilo leta 2030, ko ne bo več možno prvič registrirati avtomobila na bencin ali dizel.

Priprave na tekmo v zraku

V ozadju skorajšnjega buma avtomobilske električne mobilnosti iščejo svojo priložnost tisti, ki bi radi električni pogon uvedli tudi v letalski promet. Primer Tesle kaže, da si splača zagotoviti ugoden položaj pred večjim razmahom nove tehnologije in s tem prednost na tržišču. Da pri zračnem prevozu na električni pogon ne gre več le za navdušene posameznike in neznana zagonska podjetja, dokazuje vstop globalnih podjetij iz letalske industrije in prevoza v to panogo.

Na valu Teslinega uspeha

V podobno partnerstvo se je letos podal tudi ameriški proizvajalec letal Boeing, ki je podprl zagonsko podjetje iz Seattla Zunum Aero. To v naslednjih letih letih načrtuje izdelavo manjšega potniškega letala na električno-hibridni pogon za kratke regionalne lete med ameriškimi mesti. Letalo bo imelo poleg sklopa baterij še manjši motor na notranje izgorevanje kot rezervno možnost pogona. Doseg bo po napovedih približno 1000 kilometrov, kar bo dovolj za prevoz med Bostonom in Washingtonom ali med Silicijevo dolino in Los Angelesom, navaja ameriški poslovni portal Bloomberg. Pri tem bi izkoristili manjša regionalna letališča v okolici večjih mest, ki bi potnikom omogočala hitrejše vkrcanje v letalo in izkrcanje ter tako prinesla prihranek časa in denarja.
"Vsi jezdijo na valu Teslinega uspeha, vsi želijo biti zraven," je za Bloomberg povedal strokovnjak za letalsko industrijo Robert Mann. Vendar pri podjetju Zunum Aero primerjavo s Teslo zavračajo, saj bodo njihova letala v pogonu ves čas, da bodo kar najbolj izkoriščena, lastniki avtomobilov Tesla pa jih uporabljajo le za dnevne prevoze, sicer pa jih imajo večino časa parkirane in priključene na polnilnik. Letalom Zunum Aero naj bi baterije ob postankih v nekaj minutah preprosto zamenjali in celo prilagodili njihovo količino dolžini prihodnjega poleta, tako da bi lahko letala čim prej nadaljevala polet.

Drastična sprememba podobe letališč

Veliko izkušenj z novimi tehnologijami in električnim pogonom ima tudi slovenski proizvajalec ultralahkih letal Pipistrel, ki že leta prodaja tudi električna in hibridna letala. Direktor in lastnik Ivo Boscarol pravi, da je največja ovira za uvedbo električnih letal v potniško letalstvo tehnologija akumulatorjev, ki shranijo premalo energije glede na njihovo težo. "Največja ovira je energijska gostota baterij, saj bi bilo za čezoceanski let za nekaj sto potnikov potrebnih baterij za nekajkratnik teže letala. Če bi bile baterije recimo tisočkrat bolj učinkovite, kar se bo sicer prej ali slej zgodilo, bi bila realnost električnih pogonov v velikih potniških letalih veliko bližja, kot kaže sedaj," je odgovoril Boscarol.

Pipistrel v razvoju s Kitajci

Podjetje Pipistrel sicer že prodaja povsem električno dvosedežno letalo za učenje letenja Alpha Electro in Taurus Electro, dvosedežno jadralno letalo z lastnim pogonom, ki je bilo sploh prvo električno gnano letalo na svetu v serijski izdelavi in prodaji. Sicer pa tudi Pipistrel sodeluje v projektih gradnje večjih potniških letal na električni pogon. "Za kitajskega naročnika razvijamo 19-sedežno potniško letalo, ki bo največje električno letalo v zgodovini do zdaj. Imelo bo izredno kratko poletno stezo, več motorjev na prednjem robu krila in bo namenjeno krajšim poletom med mesti, do 500 kilometrov," pravi Boscarol.
Na vprašanje, kdaj bi lahko začela leteti prva potniška letala na električni pogon v komercialnih linijah, po Boscarolovem mnenju še ni mogoče dati zanesljivega odgovora. "To je vprašanje za nekaj milijonov dolarjev, ki si ga zastavljajo ne samo proizvajalci velikih letal, ampak predvsem proizvajalci baterij, ki mrzlično iščejo kemične sestavine in tehnologije za povečanje energijske gostote. Sam sem mnenja, da se bo dokaj kmalu zgodila vmesna faza, ko bodo letala imela hibridno tehnologijo proizvodnje električne energije med letom, na primer s pomočjo gorivnih celic, ki bodo med letom proizvajale energijo z reakcijo med vodikom, ki ga letalo pelje s seboj, in kisikom iz ozračja. Največja prednost tega postopka je, da je edini izpust čista voda."