"Znati moramo delovati v razmerah, ki jih je koalicija KUL ustvarila z napovedjo konstruktivne nezaupnice vladi. Zgodba se je začela na začetku oktobra in bo danes dobila enega od epilogov. Glasovanje, ki bo sklenilo razpravo, ne bo zaprlo nobenega pomembnega vprašanja in nam tudi ne bo olajšalo dela, življenja in sobivanja v prihodnjih mesecih in nemara tudi letih. Izid ne bo pomirjujoč za nikogar, bodo pa nekateri v njem iskali nove in nove razloge za obračune," je v nagovoru poslankam in poslancem državnega zbora povedal poslanec SMC Gregor Perič v imenu poslanske skupine SMC. Perič je na tem mestu, zanimivo, zamenjal vodjo poslancev Janjo Sluga, ki je ni niti med razpravljalci.
"Odločitev Stranke modernega centra v zvezi s kandidatom za mandatarja, gospodom Erjavcem, je znana in je ne bi ponavljal. Sam si želim, da bi bila izražena na način, ki je temu zboru in ideji parlamentarne demokracije imanentna in neodtujljiva. Torej z jasno izraženo voljo na glasovnicah," je sicer še povedal Perič. Da glasovnic ne bodo prevzeli, so medtem jasno napovedali v SNS Zmaga Jelinčiča. Glede načina izkazanja "nepodpore Karlu Erjavcu" se bodo še tekom razprave po besedah vodje poslancev Jožefa Horvata dogovorili v NSi.
V koalicijskih vrstah razmišljanja o rekonstrukciji vlade
V koalicijskih vrstah se nadejajo, da bo glasovanje o konstruktivni nezaupnici zanje ugodno. Če se bo to uresničilo, bodo vsem omogočili, da sodelujejo, je dejal vodja poslancev SDS Danijel Krivec. V tem primeru se utegne zgoditi rekonstrukcija vlade, pri čemer je vodja poslancev NSi Jožef Horvat poudaril, da je vse stvar koalicijskega dogovora.
Izida glasovanja Krivec v izjavi za medije v DZ ni želel napovedovati, verjame pa, da bo rezultat ugoden. V poslanski skupini SDS se sicer še niso odločili, ali bodo glasovnice prevzeli ali ne.
Tudi o nadaljnjih korakih koalicije v primeru neuspeha konstruktivne nezaupnice se vodja poslanske skupine SDS še ni želel opredeljevati. "Pustimo se presenetiti. Po pustni sredi, ko zakurimo pusta, bo verjetno marsikaj bolj jasno," je dodal.
Konkretnejši je bil vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat, ki si želi, da bi se v primeru neuspeha nezaupnice koaliciji s podpisom sporazuma o sodelovanju pridružili poslanci DeSUS. Tako bi lahko po Horvatovem mnenju ohranili vse položaje, ki jih ima DeSUS v vladi in v DZ, sicer pa ne.
Po njegovih besedah spoštujejo odločitev stranke DeSUS glede izstopa iz koalicije, a stranka DeSUS je eno, poslanci drugo, je dejal Horvat. Dodal je, da so s poslanci DeSUS v zadnjem letu veliko naredili prav za upokojence. "DeSUS za upokojence največ doseže, če je v naši družbi, in to brez Erjavca," meni Horvat.
O očitkih glede neustreznega obvladovanja epidemije je Horvat dejal, da jim je težko za vsakega umrlega v epidemiji. "Težko pa nam je tudi poslušati očitke, da smo morilci," je pripomnil. Vladna koalicija si je prizadevala, da bi ublažili posledice epidemije, čim bolj preprečili širjenje okužb.
Horvat sicer ocenjuje, da nezaupnica danes ne bo uspela. Na vprašanje, kakšen izid napoveduje, je odgovoril, da ni vedeževalec, je pa po njegovih besedah dejstvo, da danes šteje le številka 46.
Po njegovih besedah bi bilo v primeru neuspeha nezaupnice pošteno, da naredijo rekonstrukcijo vlade. Pa ne zato, da bi si NSi želela neko dodatno funkcijo v vladi ali DZ, pač pa je ob tem spomnil, da je imela SMC ob oblikovanju vlade 10 poslanskih glasov, NSi pa sedem. Zdaj jih ima SMC osem, NSi pa po Horvatovih besedah zanesljivih sedem. Tako bi NSi pripadalo kakšno ministrstvo več, a to bo stvar dogovora predsednikov koalicijskih strank, je dodal Horvat.
Spomnil je še, da je bil Janez Poklukar, ki ga je premier predlagal za novega ministra za zdravje, eden od predlogov NSi. Po Horvatovih besedah pa so dogovorjeni, da ministrstvo za zdravje ne pripada nobeni od koalicijskih strank.
Janša: Ne konstruktivna nezaupnica, pač pa destruktivna farsa
"Vi ste vložili ta instrument z 10 podpisi, zato to ni konstruktivna nezaupnica, ampak je destruktivna farsa," je povedal aktualni predsednik vlade Janez Janša. "Na začetku mandata, kljub temu, da volitev niste zmagali, ste imeli vlado leto in pol. Bilo vas je več v tisti koaliciji, ni bilo nič od tega, zdaj kar naenkrat pa bo? Od kje?" se je vprašal. Povedal je, da v razlogih predlagateljev za zamenjavo aktualne vlade ni nič konkretnega, je pa vrsta "laži in manipulacij". Dodal je, da ne "delamo druge republike, ampak branimo prvo republiko".
Glede očitkov o nespoštovanju demokracije je dejal, da je bil indeks demokracije v Sloveniji v času, ko je on vodil vlado, višje kot takrat, ko so vlade vodili premierji iz strank, ki so predlagateljice konstruktivne nezaupnice. Aktualnemu kandidatu za predsednika vlade Karlu Erjavcu pa je očital, da je od vseh predsednikov strank v KUL na parlamentarnih volitvah dobil najmanj glasov, čeprav je takrat kandidiral kot dolgoletni minister. Predlagateljem je očital nagajanje. Ob tem pa dodal: "Se bomo pač še enkrat prešteli, nobenega problema." Prav tako jim je očital tudi, da so v zadnjih desetih letih za nekatere nevladne organizacije, ki jih je označil za njihovo parastrankarsko vojsko, zapravili več denarja kot za domove starejših in študentske domove skupaj.
Erjavec ima "mešane" občutke
V državnem zboru se je ob 10. uri pričela za vso slovensko politiko dolgo pričakovana izredna seja. Poslanke in poslanci bodo odločali o konstruktivni nezaupnici s kandidatom za predsednika vlade Karlom Erjavcem. V KUL povezane SAB, SD, Levica, LMŠ in DeSUS so nezaupnico vložile v sredo, vsaka stranka pa je pod dokument prispevala po dva poslanska podpisa, s čimer so zadostili poslovniški minimum. Kot je povedal mandatarski kandidat KUL pred pričetkom seje, ima "mešane" občutke, je pa zadovoljen, da so nezaupnico vložili in bodo danes le odločali o tem, v katero smer naj gre Slovenija v prihodnje. Pričakuje, da ga bo podprlo najmanj 43 poslancev.
Vlagatelji konstruktivne nezaupnice želijo oblikovati novo vlado, katere cilj je zaustavitev denormalizacije države, je v nagovoru poslankam in poslancem povedal Erjavec. "V letu, ko praznujemo 30 let naše države, se boste izvoljeni predstavniki ljudstva odločali med avtoritarno Slovenijo in med normalno, ustavno, demokratično Slovenijo," je nadaljeval in dodal, da to ni glasovanje o njemu kot mandatarju, pač pa o tem, "ali boste dopustili, da bo aktualna vlada še naprej slabila demokratične pridobitve".
Golubović: Danes zadnja priložnost
V imenu predlagateljev je vodja poslanske skupine LMŠ Brane Golubović poudaril, da je "danes zadnja priložnost, da državo zaščitimo pred brezobzirno in skrajno politiko SDS". Vprašal se je, ali bo dovolj poslancev "na pravi strani zgodovine", ki bodo glasovali za normalno sedanjost in prihodnost.
"Ali želimo res živeti v državi po meri SDS, ki pred našimi očmi in pod krinko reševanja epidemije ruši temeljne demokratične vrednote tako, da z zlorabo ključnih institucij in z avtokratskimi prijemi, korak za korakom prevzema vse družbene podsisteme, redefinira ustavne norme, neti razdor in uničuje naš mednarodni položaj," se je vprašal Golubović. "Ali pa želimo živeti v demokratični državi, za katero smo se državljani Slovenije zavzeli na plebiscitu pred tridesetimi leti," je dodal.
Med spornimi dejanji vlade je navedel trajno in sistematično načenjanje temeljev ustavne ločitve med posameznimi vejami oblasti in zavestno ignoriranje ustavnega reda v državi. Vlada SDS si tudi sistematično prizadeva finančno ošibiti, razgraditi in podrediti javno Radiotelevizijo Slovenija, Slovensko tiskovno agencijo in druge medije, je dodal.
Vladi predlagatelji tudi očitajo, da prevzema vodenje neodvisnih ustanov, kot so policija, Nacionalni preiskovalni urad in obveščevalno-varnostne službe. Poleg tega po Golubovićevih besedah razgrajuje in spodkopava javno šolstvo, zdravstvo in kulturne institucije, pod krinko boja proti epidemiji pa si je prisvojila številne pristojnosti, ki presegajo ustavnopravni položaj vlade. Z nepreglednimi in spornimi nakupi pa po njegovih besedah povečuje tveganja za korupcijo.
Za uspeh KUL potrebuje 46 glasov
Za zamenjavo vlade Janeza Janše bi Erjavca sicer moralo podpreti najmanj 46 poslancev, kar pa je daleč od njihove realnosti. SAB, SD, Levica in LMŠ namreč skupaj tvorijo 39 glasov, pod vprašajem pa so glasovi Erjavčeve poslanske četverice. Predsednik DeSUS sicer pričakuje, da bodo vsaj trije njegovi poslanci sledili odločitvam organov stranke in ga v kandidaturi za mandatarja podprli. Potrebovali bi tudi glasove poslancev SMC Zdravka Počivalška, ki jih vladna alternativa že vseskozi vabi na svojo stran. Kot stranka že dalj časa napovedujejo, da nezaupnice ne nameravajo podpreti, neuradno pa v KUL na vsaj del njihovih glasov podpore zaradi tajnosti glasovanja še računajo.
Če Karlu Erjavcu ne bo uspelo zbrati dovolj glasov podpore, je že napovedal, da se z vrha upokojenske stranke ne namerava umakniti, saj da se je v politiko vrnil z namenom konsolidacije stranke. V preostalih levosredinskih opozicijskih strankah poudarjajo pričakovanje, da jim kljub negotovosti lahko uspe, v nasprotnem primeru pa da to zanje ne bo poraz, saj da morajo kot opozicija pač poskušati.
