Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen želi, da bi bil novi dolgoročni proračun EU za obdobje 2021-2027 sprejet do konca oktobra. To pomeni, da bodo v prihodnjih tednih potekala trda pogajanja med pogajalci Evropskega parlamenta in pogajalci Sveta EU, ki med evropskimi institucijami predstavlja države članice.
Poslanci Evropskega parlamenta z julijskim dogovorom voditeljev držav članic niso zadovoljni, je v spletni razpravi Gospodarsko okrevanje Evrope po pandemiji, ki jo je gostila pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, dejala vodja pisarne Manja Toplak. Voditelji so občutno zmanjšali sredstva za raziskave in razvoj ter za okolje. Za novi program za raziskave in inovacije Obzorje Evropa so namesto prvotno predvidenih 13,5 milijarde evrov namenili le pet milijard evrov, program za digitalno Evropo so oklestili za 1,5 milijarde evrov.
Trda pogajanja so stalnica
Stališča poslancev so pomembna, saj novi dolgoročni proračun EU začne veljati šele, ko ga potrdi Evropski parlament. Voditelji so se julija dogovorili za večletni proračun EU v višini 1074 milijard evrov in sklad za okrevanje v višini 750 milijard evrov.
Evropska poslanka največje politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP) Ljudmila Novak je pojasnila, da trda pogajanja niso nič novega. Izrazila je prepričanje, da bo dogovor dosežen, saj je tudi v interesu Evropskega parlamenta, da države članice čim prej dobijo denar. Povečanja zneska proračuna ne pričakuje, pričakuje pa prerazporeditve sredstev.
Da bo zadeva operativna
Profesor na ljubljanski ekonomski fakulteti dr. Mojmir Mrak je prav tako prepričan, da bo ključni element pri pogajanjih z Evropskim parlamentom vladavina prava. Kompromis, ki so ga dosegli voditelji držav članic, po njegovi oceni ni operativen, saj lahko ena sama članica zadeve blokira. V pogajanjih je treba doseči, da bo zadeva operativna. Ključna politična sprememba pri odzivu EU na krizo, ki jo je sprožila epidemija covida-19, je po njegovih besedah nemško-francoski predlog za ustanovitev sklada za okrevanje.
"Nemčiji je bilo zelo jasno, da če se na to krizo ne bo odgovorilo tudi z nekim instrumentom, ki bo omogočal državam, ki so fiskalno v težjem položaju, kolikor toliko enakopravno pozicijo v obdobju po krizi, je samo vprašanje časa, kdaj se bo EU razletela," je pojasnil profesor Mrak.
Ker ima Slovenija v prihodnjih letih na voljo največ evropskih sredstev doslej, po njegovih besedah zmanjšanje deleža za posamezno področje ne pomeni tudi zmanjšanja nominalnega zneska. "Tudi če bomo v celotni finančni perspektivi zmanjšali delež sredstev za infrastrukturo, govorim o nepovratnih sredstvih, to ne pomeni, da se bodo ta sredstva nominalno zmanjšala glede na sedanjo finančno perspektivo," razlaga. Po njegovem mnenju je treba v primerjavi z veljavno finančno perspektivo 2014-2020 bistveno povečati sredstva, to je za več kot 100 odstotkov, za produktivnost, digitalizacijo in ozelenitev gospodarstva. Državna sekretarka v službi vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Monika Kirbiš Rojs mu je odgovorila, da je denarja dovolj, da bo vlaganja v omenjena področja mogoče podvojiti.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
