To ni bila razprava izključno o medijih, ampak o demokraciji na splošno. Pokazala je, da moramo biti zelo oprezni in previdni v vseh državah članicah, saj kazalnik medijske pluralnosti kaže, da se razmere slabšajo skoraj povsod v EU, je dejala podpredsednica evropske komisije za vrednote in preglednost Vera Jourova v zaključku današnje razprave o svobodi medijev na Poljskem, Madžarskem in v Sloveniji na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta.
Po njenih besedah je potreben širši pristop, vzorci so podobni, postopno se izklapljajo varovalke. Izklopi se neodvisno sodstvo, neodvisni mediji, zoži se prostor za civilno družbo. "To je vzorec, ki se je pojavil v vseh prehodih v avtokracijo," je izpostavila Jourova. Za zaustavitev teh trendov je treba narediti več, a pomanjkljivost je, da na ravni EU ni na voljo dovolj izvršljivih predpisov. Zato Jourova razmišlja, da bi pripravila nove ukrepe in nov niz orodij. Mediji namreč niso samo ekonomski subjekti na trgu, pomagati jim je treba, ker je treba državljane objektivno obveščati, volitve morajo biti svobodne in poštene.
Načelna stališča niso več dovolj
Petra Lesjak Tušek, predsednica Društva novinarjev Slovenije: "Razprava v EP o svobodi medijev na Madžarskem in Poljskem ni bila brez razlogov razširjena na Slovenijo in je enako kot v splošnem izpostavljanju nevarnosti mrka kritičnih medijev pomembna v luči konkretnega vprašanja financiranja Slovenske tiskovne agencije (STA). Evropska komisija bi morala imeti in uporabiti več vzvodov ob konkretnih kršitvah zakonodaje, kar ustavitev financiranja STA nedvomno je, saj načelna stališča danes niso več dovolj. Slišali smo obtožbe poslancev Romane Tomc in Franca Bogoviča o izvozu dezinformacij, laganju, spodkopavanju vlade ter vnovično povabilo komisiji, naj se pride v Slovenijo prepričat o razmerah v medijih. Tomčeva bo težko podkrepila izjavo o izdatni pomoči medijem in novinarjem v koronakrizi, ki je le še en odraz sprevračanja dejstev in manipulacij." (dr)
Jourova je v uvodnem nagovoru izrazila resno skrb zaradi stalnih poskusov spodkopavanja vzdržnega financiranja in neodvisnosti Slovenske tiskovne agencije (STA) ter pogostih verbalnih napadov na novinarje. To skrb so v svojih razpravah poudarjali tudi poslanci levosredinskih socialistov in demokratov, med njimi slovenska poslanka Tanja Fajon, in liberalcev, med njimi slovenska poslanka Irena Joveva.
"Če v Sloveniji ne bi bilo zares nekaj narobe, o tem ne bi razpravljali," je dejala Tanja Fajon. Opozorila je, da bo brez ukrepanja cena za politično ugrabitev medijev in neodvisnega novinarstva previsoka. Ni ogroženo "le naše zdravje, ogroženi sta svoboda medijev in naša demokracija".
Irena Joveva je povedala, da Slovenija ni Madžarska ali Poljska, je pa na poti tja. Unija si ne sme privoščiti še tretjega v klubu iliberalcev, ki vse vzvode oblasti brezsramno izkoriščajo za grajenje avtokracije. "Počasno, a vztrajno utišanje kritičnih medijev vodi v družbo enoumja alternativne realnosti, prilagojene seveda 'enemu in edinemu'," je opozorila Joveva.
Zaščita medijske svobode
Sandra Bašić Hrvatin, profesorica na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem: "Že leta in leta je v žargonu evropskih politikov govor o demokratičnem deficitu v posameznih državah članicah, ki je zdaj pripeljal skoraj do bankrota. In to zato, ker je doslej EU vztrajala pri stališču, da so svoboda medijev, pluralnost in napadi na medije in novinarje nacionalno vprašanje vsake države članice, medtem ko EU postavlja le neka temeljna pravila. Zato je vprašanje, ali bo EU, ki trenutno nima nobenega učinkovitega mehanizma, zmogla toliko moči, da bo sprejela zakonodajo, ki bo omogočila zaščito medijske svobode, novinarjev in pluralnosti. In ki bo imela na voljo mehanizme za ukrepanje ob tovrstnih težavah." (um)
Poslanci desnosredinske Evropske ljudske stranke so večinoma govorili o Madžarski in Poljski. O Sloveniji sta spregovorila slovenska poslanca Romana Tomc in Franc Bogovič. Romana Tomc je med drugim povedala, da vlada ne omejuje nikogar. Nasprotno, mediji in novinarji so bili med krizo deležni izdatne državne pomoči. "Vlada ne ukinja STA. Kot njen lastnik in plačnik pa pričakuje, da agencija poroča o svojem poslovanju. Vendar direktor poročil preprosto noče predložiti," je dejala Tomčeva.
Franc Bogovič je povedal, da je povprečnemu poznavalcu slovenskega medijskega prostora takoj jasno, da je vsaj 80 odstotkov notranjepolitičnih redakcij slovenskih medijev, vključno z javno RTV Slovenija, naklonjenih levosredinskim političnim strankam. Današnja razprava pa je za Bogoviča bila "izvoz notranjepolitičnega boja s strani slovenskih socialistov in liberalcev iz Slovenije v Evropski parlament".
Triumf Fajonove
Rok Čakš, urednik portala Domovina.je: "V manj kot dveurni razpravi je bila Slovenija nekakšen privesek obravnave utišanja svobodnih medijev na Poljskem in Madžarskem, kot država, ki bi omenjenima lahko sledila. Priključitev Slovenije kot tretje potencialno problematične članice EU je v tem smislu osebni politični triumf Tanje Fajon, njen prvi resni notranjepolitični uspeh, ki pa ga je izpeljala na njej bolj domačem evropskem parketu. Pri tem ji je z zapleti okoli STA ter s svojimi neprimernimi tviti pomembno asistiral premier Janša. Da gre to na škodo ugleda Slovenije, enemu in drugemu očitno ni pomembno. Iz razprave se je videlo, da evropski politiki ostajajo povsem neobveščeni o dejanskem stanju medijskega pluralizma v Sloveniji." (um)
Razpravo o vladnih poskusih utišanja svobodnih medijev na Poljskem in Madžarskem so s Slovenijo razširili na predlog socialistov in demokratov. V Evropski ljudski stranki so razpravi o Sloveniji nasprotovali, podprli so pobudi predsednika vlade Janeza Janše o skupini za ugotavljanje dejstev, ki bi obiskala Slovenijo in se prepričala o razmerah. To povabilo sta danes v svojih nastopih ponovila Tomčeva in Bogovič. Sklepov ali resolucije po razpravi ne bo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
