V izjavi novinarjem v DZ je Fajonova poudarila, da SD ostaja del Koalicije ustavnega loka (KUL). "A po vsem procesu, ki poteka že izjemno dolgo in ljudje od nas pričakujejo epilog, je čas, da resno razmislimo o nadaljnjih korakih," ocenjuje.
Želi si čim prej vedeti, na kateri strani je DeSUS ter kaj pomeni njihova torkova izjava. DeSUS je sicer pristopila v KUL, vendar pa strankini poslanci dajejo različna sporočila. Vodja poslanske skupine Franc Jurša je v torek povedal, da so se poenotili, da bodo še naprej delovali v eni poslanski skupini. O tem, ali bodo v prihodnje opozicija ali bodo sodelovali s koalicijo, se niso pogovarjali. O prihodnjem delovanju se bodo pogovorili z vodstvom stranke.
Do morebitnega novega vlaganja nezaupnice bodo delovali kot resna in močna opozicija
Fajonova si želi, da bi že jutri ali minuli teden glasovali o konstruktivni nezaupnici, trenutno pa nimajo pogojev za to. Pričakuje, da se poslanske skupine, ki enako razmišljajo in verjamejo v vrednote, ki jih aktualna vlada ne spoštuje, postavijo na skupno stran. "Če bomo uspeli čim prej zagotoviti glasovanje o nezaupnici, bom prva, ki bo to akcijo podprla in se podpisala pod njo," je napovedala.
Na vprašanje, ali še podpira Karla Erjavca kot najprimernejšega kandidata za novega predsednika vlade, je odgovorila, da trenutno nimajo nobenega drugega imena. "Bo pa moral sam zagotoviti tudi podporo svojih poslancev," ga je spomnila Fajonova.
Na vprašanje, ali je po njenem mnenju bolje, da morebiten nov predlog konstruktivne nezaupnice vložijo z desetimi poslanskimi podpisi, je ponovila, da poziva partnerje KUL k dogovoru o nadaljnjih korakih, da ta proces končajo čim prej, kot je mogoče. Do morebitnega novega vlaganja nezaupnice pa bodo po njenih besedah delovali kot resna in močna opozicija.
"Vlada zelo izrazito izgublja zaupanje"
Napoveduje, da bodo pritiskali tudi z vlaganjem interpelacij, ki jih pripravljajo. V prihodnjih dneh je pričakovati interpelacije za "ministre, ki so najbolj zaslužni". Med drugim se omenja ministrico za izobraževanje Simono Kustec in ministra za kulturo Vaska Simonitija, "pa še kaj bi se našlo", je povedala Fajonova.
Večji del opozicije je sicer že vložil interpelacijo ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Janeza Ciglerja Kralja, a brez podpisov poslancev DeSUS in poslanca SD Dejana Židana. Fajonova je danes povedala, da razume razloge, ki jih je Židan za to navedel.
V pisni izjavi za javnost je izpostavila tudi pomembnost, da opozicija ostane trdna in povezana. "Vlada zelo izrazito izgublja zaupanje. Velika večina javnosti je ne podpira, a s KUL alternativo do danes nismo uspeli zbrati zadostne večine, kar pomeni, da je razdeljenost Slovenije še vedno prevelika," ugotavlja Fajonova.
Erjavec je namreč 19. januarja ob nestrinjanju dela KUL umaknil soglasje h kandidaturi za predsednika vlade. Napovedal je vnovično vložitev konstruktivne nezaupnice takoj, ko bodo prisotni vsi poslanci, ki jo podpirajo.
Šarec: Ključno je razčistiti, koliko nas je dejansko v opoziciji
V LMŠ se zavzemajo za čim prejšnjo ponovno vložitev konstruktivne nezaupnice. Če ne bo vložena pred odločanjem o interpelaciji ministra Janeza Ciglerja Kralja, pa se bo na glasovanju o slednji pokazalo, koliko glasov ima dejansko opozicija, pravi prvak LMŠ Marjan Šarec. Za LMŠ je ključno, da se to razjasni in ugotovi, kdo je na kateri strani.
Šarec je v današnji izjavi novinarjem v DZ dejal, da morajo po vloženi interpelaciji ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Ciglerja Kralja slediti še druge interpelacije. "Enotnost Koalicije ustavnega loka (KUL) se vedno pokaže ob glasovanjih in vseh akcijah. Ta enotnost ni bila nikoli ogrožena," je ocenil. Predsednik DeSUS Karl Erjavec pa naj po njegovih navedbah pove, kako je s položajem poslancev DeSUS.
DeSUS je sicer pristopila v KUL, vendar pa strankini poslanci dajejo različna sporočila. V torek so se poenotili, da bodo še naprej delovali v eni poslanski skupini. O tem, ali bodo v prihodnje opozicija ali bodo sodelovali s koalicijo, se niso pogovarjali. O prihodnjem delovanju se bodo pogovorili z vodstvom stranke.
Za LMŠ je najpomembneje, da izvedejo konstruktivno nezaupnico
Na vprašanje, ali Erjavca še podpira za predsednika morebitne nove vlade, je Šarec danes odgovoril, da ne gre toliko za Erjavca. "Imeli smo kandidata za mandatarja Jožeta P. Damijana, ki se je sam odločil, da se niti ne vidi v tej vlogi. Potem smo se poenotili okoli Erjavca. Lahko pripeljemo še sto kandidatov za mandatarja, a bistveno je, da bo na glasovanju 46 glasov. Na tem delamo," je dejal.
Za LMŠ je najpomembneje, da izvedejo konstruktivno nezaupnico, da se ugotovi, kdo je na kateri strani in koliko jih je dejansko v opoziciji. Kot ugotavlja Šarec, nekateri namreč še vedno sedijo na dveh stolih. Tako zanje ni bistveno, s koliko podpisi bodo konstruktivno nezaupnico vložili. "Res pa je, da so ljudje že utrujeni, naveličani tega, kot sem tudi sam. Če smo že oktobra in novembra v medijih slišali, da je 46 glasov, je normalno, da ljudje od tega nekaj pričakujejo," je ugotavljal Šarec.
