Na gospodarskem ministrstvu je v pripravi interventni zakon, kjer bodo naslavljali tudi eno bolj prizadetih panog, to je industrija srečanj. Državni sekretar Simon Zajc je zagotovil, da bi pripravo dogodkov lahko začeli v drugi polovici tega leta. Če bi takrat morali sprejeti dodatne omejitvene ukrepe, pa obljublja, da bodo organizatorjem povrnili 80 odstotkov do takrat nastalih stroškov. Povrnitev stroškov bodo dobili tudi, če bo udeležba 50 odstotkov nižja od predvidene. Ukrep naj bi veljal za dogodke med 1. julijem in 31. decembrom.
Poroštvo organizatorje opogumlja
"Glede na to, da dejavnost industrije srečanj praktično stoji od lanskega začetka epidemije, kar pomeni, da podjetja že več kot eno leto praktično ne morejo ustvarjati prihodkov od poslovanja in so zaradi tega popolnoma odvisna od državne pomoči, je takšen ukrep zelo pomemben," meni Miha Kovačič, direktor Kongresnega urada Slovenije, in nadaljuje, da državno poroštvo organizatorje opogumlja, saj bi sicer v tako negotovih časih le redki tvegali. Številna podjetja so namreč izčrpana in nimajo več lastnih sredstev. "Če bi nastale odpovedi in pomoči ne bi dobili, bi to podjetja pahnilo še v težjo finančno situacijo, številne celo v propad," dodaja Kovačič.
Vladni semafor koncertov in prireditev še ne predvideva
Kdaj bi torej lahko dočakali prve koncerte in prireditve? Vladni semafor tega še ne predvideva, zato organizatorji večje dogodke že prestavljajo v drugo polovico poletja in upajo na najboljše. "V poletnem času načrtujemo nekaj manjših dogodkov na prostem. Ti bi bili v enakem obsegu kot lani. Gre za manjše festivale, a prodaje še nismo začeli," je dejala izvršna direktorica Eventima Nicole Radermacher. Prvi dogodek sicer planirajo že za konec maja, a ta bi bil bolj športne narave. Dogodki s sto do dvesto gledalci bi se po njenem prepričanju lahko odvili julija in avgusta. "Verjetno največ do 500 gledalcev, čeprav upam, da bo lahko številka na večjih prizoriščih višja. Izkazalo se namreč je, da so organizirani dogodki z ukrepi varni," še pravi.
Sejmišča brez finančnih zalog
Tudi sejmišča se na prihajajoče dogodke že pripravljajo. Nekatere bodo zamaknili, a vztrajajo, da jih bodo izpeljali. Druge možnosti praktično ni, saj bi še eno tako leto ogrozilo njihovo preživetje. "Zadnji dogodek smo imeli januarja lani. Od takrat naprej je naša dejavnost zaprta. Če se ponovi še eno tako leto, se bojim, da nobeno slovensko sejmišče ne bi zdržalo," je dejala direktorica prodaje Celjskega sejma Katja Goršek. Kot pravi, se na tradicionalni sejem MOS že pripravljajo, saj tak dogodek zahteva skoraj leto dni priprav. Lani so ga morali preklicati, letos ga nameravajo izpeljati v septembru.
Tudi v Gornji Radgoni se na kmetijski sejem Agra že pripravljajo in naredili bodo vse, da ga konec avgusta izpeljejo. "Dokončno odločitev bomo sicer sprejeli v maju. Takrat bomo vedeli, ali sejem zagotovo bo. Nujno je, da to vemo dovolj zgodaj, sicer nastanejo veliki stroški," je dejal predsednik uprave Pomurskega sejma Janez Erjavec. "Za našo bilanco je to obdobje katastrofalno. Lani smo ustvarili okoli pol milijona evrov izgube. Če tako leto ponovimo, bo ogrožen obstoj podjetja," še pravi.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
