Darja Kocbek
Fiskalni svet je kritičen do proračunskih dokumentov, ki jih je za obdobje 2024 do 2027 pripravila vlada. Fiskalna politika je letos naravnana izrazito ekspanzivno, kar ni ustrezno. Analiza nakazuje nevzdržnost dolga na dolgi rok. "Dokumenti predstavljajo zamujeno priložnost za postavitev ustreznega ogrodja srednjeročnega proračunskega načrta ob skorajšnji uveljavitvi novih fiskalnih pravil. Posledično bo priprava prvega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta v okviru novega sistema fiskalnih pravil jeseni letos predstavljala velik izziv," opozarja fiskalni svet.
V obdobju 2024-2027 naj bi bila realna gospodarska rast v Sloveniji po napovedi urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) razmeroma stabilna in široko osnovana. V povprečju naj bi znašala 2,5 odstotka. To je na ravni dolgoročnega povprečja oziroma trenutno ocenjene potencialne rasti. Podobno visoka povprečna rast nominalnega bruto domačega proizvoda (BDP) v obdobju 2024-2027 kot v letih pred epidemijo bo po oceni fiskalnega sveta v prevladujoči meri posledica postopnega zniževanja inflacije.
Neustrezno načrtovanje
Primanjkljaj sektorja država se je lani znižal na 2,5 odstotka BDP in je bil po pričakovanjih fiskalnega sveta precej nižji od vladnih projekcij, ker ga vlada ni ustrezno načrtovala. Znižanje primanjkljaja za 0,5 odstotne točke BDP je bilo v celoti posledica nižje "očiščene" porabe, to je porabe brez izdatkov za interventne ukrepe. Skupni obseg interventnih ukrepov je lani znašal 2,6 odstotka BDP in bil za 0,5 odstotne točke BDP večji kot leta 2022. Posledično je bila "očiščena" primarna bilanca sektorja država lani v presežku, ob tem je bil primanjkljaj za kar 1,9 odstotne točke BDP nižji od projekcij, ki jih je vlada objavila oktobra lani. Kot v preteklih letih je najbolj zgrešila pri napovedi porabe za investicije.
Ne glede na to še naprej vztraja pri preveč optimistični oceni porabe sredstev za investicije, saj naj bi se tako skupni primanjkljaj v višini 3,6 odstotka BDP kot "očiščeni" primanjkljaj v višini 2,1 odstotka BDP letos povečala v največji meri zaradi vnovič načrtovane rekordno visoke investicijske aktivnosti. Poraba brez odhodkov za interventne ukrepe naj bi se letos po načrtu vlade povečala za kar 11 odstotkov.
Fiskalni svet že nekaj časa opozarja, da nerealno načrtovanje izdatkov za investicije vodi v dražjo izvedbo, kot bi bilo potrebno, in v neustrezno razdeljevanje teh sredstev. Odraz neustreznega načrtovanja je tudi, da vlada ni predložila podrobnih informacij o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav.
Znižanje izdatkov za poplavno sanacijo
V prihodnjih treh letih naj bi se skupni primanjkljaj postopoma nekoliko znižal predvsem zaradi predvidenega znižanja izdatkov za sanacijo po poplavah, medtem ko naj bi "očiščeni" primanjkljaj v povprečju ostal na ravni okoli 2 odstotkov BDP. Za sanacijo po poplavah je na letni ravni v obdobju 20025-2027 predvidenih okrog pol milijarde evrov, več kot polovico tega denarja vlada namerava zbrati z začasnimi namenskimi dvigi davkov oziroma uvedbo novih davčnih obveznosti.
Pomanjkljivost v letošnjem programu stabilnosti je tudi, da vlada v njem v nasprotju z običajno prakso ni navedla projekcije, koliko bo Slovenija prejela evropskih sredstev, ki bodo sicer eden ključnih dejavnikov za določanje neto izdatkov v novem sistemu ekonomskega upravljanja EU.
Javni dolg države naj bi ob koncu leta 2027 znašal 64,3 odstotka BDP, kar je za eno odstotno točko BDP manj kot ob koncu leta 2019. Vlada napoveduje, da bo dolg nižala tudi z delom visoke likvidnostne rezerve, ki je bila ustvarjena s predfinanciranjem, V obdobju 2024-2027 načrtuje znižanje za približno 1,5 odstotka BDP. Fiskalni svet meni, da je to z vidika upravljanja dolga v sedanjih razmerah ustrezno.
Bi pa morala rast neto izdatkov za zagotovitev srednjeročne vzdržnosti javnih financ občutno zaostajati za rastjo, doseženo v zadnjih nekaj letih. Vlada bi morala v okviru verodostojnega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta, ki ga bo pripravila jeseni, zagotoviti visoko raven transparentnosti glede predpostavk, vključenih ukrepov in uporabljene metodologije, meni fiskalni svet.
