Miha Raičevič
Ukrepi, zapisani v interventnem zakonu za omilitev posledic epidemije, ki ga je pretekli teden sprejel državni zbor, so v pretežni meri skladni s priporočili mednarodnih organizacij in so primerljivi z ukrepi, ki so jih sprejele tudi druge države, ugotavlja Fiskalni svet.
Vse deležnike poziva, naj ob sprejemanju nadaljnjih ukrepov še bolj zasledujejo načela usmerjenosti ukrepov v odpravljanje posledic epidemije. Ukrepi naj bodo tudi še bolj preprosti in časovno omejeni. Ob tem v svetu tudi priporočajo tehten razmislek, kdaj oziroma v kateri fazi spopadanja z epidemijo bi bili določeni ukrepi najbolj učinkoviti. Odločevalci se naj tako vprašajo, kdaj bodo časovno primerni morebitni spodbujevalni ukrepi za ponoven zagon gospodarstva.
Člani sveta, ki ga vodi Mariborčan Davorin Kračun, opozarjajo, da je od kombinacije sprejetih ukrepov in izvedbe najbolj odvisno, ali bo slovensko gospodarstvo zaključek epidemije pričakalo v kondiciji, ki bo omogočala čim hitrejši izhod iz krize. Prav ta je v kombinaciji s povrnitvijo zaupanja eden od nujnih pogojev za zagotavljanje socialne varnosti in ekonomske blaginje ter tudi za zagotavljanje javnofinančne vzdržnosti na daljši rok, še dodaja Fiskalni svet.
Ukrepi sicer ne zasledujejo fiskalnega pravila, saj je Fiskalni svet že 17. marca ocenil, da razglasitev epidemije v Sloveniji predstavlja izjemen dogodek, ki omogoča uveljavitev izjemnih okoliščin za ukrepe in s tem tudi odstopanje od srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. Pri tem dodajajo, da bo padec gospodarske aktivnosti povzročil visok primanjkljaj in tudi višji dolg države.
Slovenija se je zadolžila za 2,25 milijarde evrov
Ministrstvo za finance je sicer v ponedeljek investicijskim bankam Barclays, BNP Paribas, Credit Agricole CIB, Deutsche Bank in J.P. Morgan podelilo mandat za izdajo 10-letne obveznice in dodatno izdajo že marca izdane triletne obveznice. Hkrati bodo na ministrstvu, odvisno od povpraševanja, preverili tudi možnost dodatne izdaje 30-letnih obveznic, ki jih je Slovenija prvič izdala avgusta 2015.
Slovenija se je danes z izdajo nove desetletne obveznice ter povečanjem obsega dveh predhodnih izdaj obveznic zadolžila za novih 2,25 milijarde evrov, so sporočili z ministrstva za finance. Slovenija je izdala novo 10-letno obveznico v vrednosti milijarde evrov, ki zapade leta 2030. Obveznica je bila izdana po ceni 99,745 odstotka nominalne vrednosti in z donosnostjo do dospelosti 0,901 odstotka.
Poleg tega je za 1,15 milijarde evrov povečala nedavno izdajo triletnih obveznic, ki zapadejo v plačilo marca 2023, po ceni 99,853 odstotka nominalne vrednosti in donosnostjo do dospelosti 0,250 odstotka. Nenazadnje pa je država izvršila še dodatno izdajo obveznice, ki zapade v plačilo avgusta 2045, v višini 100 milijonov evrov. Ta dodatna izdaja je bila prodana po ceni 133,337 odstotka nominalne vrednosti in donosnosti do dospelosti 1,527 odstotka.
Povpraševanje po novi 10-letni obveznici je sicer preseglo 3,8 milijarde evrov, za dodatno izdajo triletnih obveznic je povpraševanje doseglo 3,5 milijarde evrov, za obveznice, ki zapadejo leta 2045, pa je obseg povpraševanja presegel 800 milijonov evrov.
