Primanjkljaj državnega proračuna je po začasnih podatkih v prvih desetih mesecih letos znašal 2339 milijonov evrov. Brez upoštevanja protikoronskih ukrepov pa 423 milijonov evrov. Po septembrski oceni ministrstva za finance naj bi primanjkljaj državnega proračuna letos znašal 3958 milijonov evrov, kar je za okoli 1200 milijonov evrov več kot po proračunu, ki je bil sprejet lansko jesen. Ob tem vlada s spremembo odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od leta 2020 do 2022 za letošnje leto predlaga dvig dovoljene zgornje meje izdatkov za letošnji državni proračun za 670 milijonov evrov na 15 milijard evrov.
Fiskalni svet, katerega naloga je, da pripravlja in javno objavlja ocene v zvezi s skladnostjo javnofinančne politike z veljavnimi fiskalnimi pravili, opozarja, da iz septembrske ocene ministrstva za finance glede letne realizacije proračuna izhaja, da naj bi se medletna rast odhodkov brez učinka protikoronskih ukrepov in investicij v zadnjih dveh mesecih letošnjega leta povečala s pet odstotkov v prvih desetih mesecih na 31,8 odstotka. Ker bo dejanska realizacija verjetno manjša od omenjenih ocen, projekcije za prihodnja leta v proračunskih dokumentih, ki so v procesu sprejemanja, znova ne temeljijo na ustreznih osnovah. S tem se povečujejo tveganja za strukturno slabšanje javnih financ. Ta izhajajo tudi iz nekaterih zakonskih predlogov, ki so že v obravnavi v državnem zboru, je fiskalni svet opozoril v tokratni mesečni informaciji.
Njegov predsednik Davorin Kračun je po poročanju STA člane odbora za finance v državnem zboru, preden so potrdili vladni predlog za dvig proračunskih odhodkov za 670 milijonov evrov, posvaril, da "predlog sprememb okvira vsebuje mnoge elemente neustreznega načrtovanja v razmerah, ko so uveljavljene izjemne okoliščine, kar je le deloma opravičljivo z negotovostmi glede epidemije". "Ocenjujemo, da je sprememba predlaganega okvira za pripravo proračunov sektorja država za 2021 osnovana na nerealističnih projekcijah javnofinančnih prihodkov in izdatkov do konca letošnjega leta," je poudaril.
Minister za finance Andrej Šircelj se je strinjal, da je treba imeti fiskalni okvir in fiskalno pravilo, da se zagotovi čim bolj realno srednjeročno načrtovanje, "vendar smo že skoraj leto in tri četrt v obdobju izjemnih okoliščin". Izpostavil je, da v teh okoliščinah odhodkov in prihodkov ni možno načrtovati s takšno gotovostjo kot takrat, ko so razmere normalne.
Na pojasnila ministrstva za finance, koliko od 670 milijonov evrov bo vlada še do konca leta izplačala za koronske ukrepe in za katere ukrepe konkretno bo šel ta denar, še čakamo. Prav tako nam ministrstvo dolguje pojasnilo, iz katerih virov bo vlada zagotovila dodatnih 670 milijonov evrov, ali predvideva dodatno zadolžitev za to, za koliko se je slovenska država letos že na novo zadolžila in ali je do konca leta predvidena še kakšna nova zadolžitev.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
