Rozmari Petek
Preventivni protest bi lahko imenovali petkov zbor kmetov, ki so s traktorji zasedli dobršen del parkirišča pred hotelom v Žalcu. Čeprav novi Državni prostorski načrt (DPN) za umeščanje suhih zadrževalnikov še ni narejen, se bojijo, da se prav veliko ne bo razlikoval od prejšnjih. Zato so želeli izkoristiti priložnost, ko je minister za naravne vire in prostor Jože Novak sklical delovni sestanek z župani Spodnjesavinjskih občin. Že pred sestankom so zasedli parkirišče, izobesili transparente, iz katerih je bilo jasno razvidno, da so proti umestitvi suhih zadrževalnikov v Spodnji Savinjski dolini, minister pa je v stavbo vstopil iz stranske smeri in zbranih ni niti dobro pogledal. "Ne vem, koga čakajo. Mene nihče o tem ni obvestil. Danes nismo imeli teme DPN. Mi se pogovarjamo o dosti bolj nujnih in resnih zadevah," je sprva dejal minister. "Sestanek s kmeti sem že imel prejšnji teden. Dogovorili smo se, da delujejo preko gozdarsko-kmetijskih skupnosti oziroma organizacij. Imamo tri različne; enega v Šentjurju, enega na Ptuju, enega v Savinjski dolini. Programi so dogovorjeni. Če so pa še četrti pogajalci, pa jih jaz ne poznam," je vztrajal minister.
Celotno porečje, ne le spodnji del!
Vztrajali pa so tudi kmetje in čakali, da je minister zaključil z vsemi sestanki. "Mi smo se 14. februarja na Direkciji za vode dogovorili z direktorico Nežo Kodre, da bo govorila z ministrom in dogovorila z njim sestanek, minister pa je rekel, da se zdaj nimamo kaj pogovarjati. Hočemo mu samo pokazati, za kakšna zemljišča gre, saj ne moremo razmetavati s kmetijskimi zemljišči kar tako. Nimamo Vojvodine v Sloveniji," je poudaril Rok Sedminek. "Tudi preko kmetijsko-gozdarske zbornice smo zaprosili, ali bi lahko sodelovali na sestanku, ampak tudi odgovora predsednik Žveglič ni dobil od omenjenega ministrstva," je dodal Klemen Šalej, ki je po 20-letnem boju proti umeščanju suhih zadrževalnikov prepričan, da jim bodo vnovič poskusili vsiliti skorajda identičen DPN. In spet samo na področju Spodnje Savinjske doline. "Mi zahtevamo, da se celo porečje rešuje, ne samo na našem koncu, ker ne bomo na naš račun reševali Celja. Naj od izvira do izliva urejajo vse vodotoke, pa da se to enkrat reši. Ne pa da smo sužnji teh, ki so prej narobe umeščali objekte v prostor. Saj veste, Ločiška gmajna je pozidana, vse je pozidano, kar je bilo prej poplavno. In spet se pogovarjajo o nas brez nas. O naši lastnini se pogovarjajo brez nas. Bodo morali enkrat vedeti, da smo v Sloveniji, demokratični evropski republiki, ne pa v Severni Koreji," je dodal Sedminek.
Z gnojem v Ljubljano
Po sestanku je minister vendarle stopil pred kmete rekoč, da je z eno skupino kmetov iz Savinjske doline že imel sestanek pri županu. „A, potem pa moramo mi našega žalskega Janka Kosa o tem vprašat,“ so odvrnili kmetje, minister pa se je ob tem spomnil, da je bil sestanek v bistvu pri Slovenjgraškem županu in se opravičil za napako. "Ne vem, kaj točno je tu problem. Če sem prav razumel, se nekaj razliva po kmetijski zemlji," je nadaljeval minister, kmetje pa so mu vskočili v besedo in dodali, da gre "samo" za 770 hektarjev. "Samo pokazali bi vam radi, za kakšna zemljišča gre, preden boste delali naslednje poteze," je Sedminek še dejal ministru. "Dogovorjeno. Do 15 marca še hodim po Sloveniji zaradi čiščenja vodotokov, nato se lotimo tega. Zmenimo se med 15. in 20. marcem v Savinjski dolini," je predlagal minister, Sedminek pa mu je odvrnil: Bolje, da se dobimo še do konca tega meseca, ker drugače pridemo mi v Ljubljano. Pa ne bomo prišli prazni – z gnojem!"
Minister vztraja, da DPN-jev še ni, saj ni končana niti hidrološko-hidravlična študija porečja Savinje, medtem ko je bilo dan poprej s strani kmetijskega ministrstva slišati, da so osnutke že videli. "So mi sicer kazali, kaj so narisali, pa nismo bili zadovoljni. Bomo še videli, kaj bo," je nato dejal Novak. "Vaš sekretar pa drugače govori," so ga opomnili kmetje in dejali, da je skoraj identične rešitve tudi njim že decembra kazal hidrolog Rok Fazarinc. "Naj gorvodno zadeve rešijo, potem pa se bomo tu naprej pogovarjali," je še pristavil Sedminek.
Minister preverja izvedena dela
Prvotno se je minister v Žalcu mudil zato, da je županom razložil, kaj vse so v vodotokih že postorili in kaj še bodo. "Sem vesel, da smo uspeli s podvojenim, potrojenim obsegom dela zaključiti velik obseg dela, uredili smo čez 100 kilometrov vodotokov, da je pretočnost sedaj zagotovljena. Imamo še kar nekaj gradbišč, ki jih bomo končali do konca marca," je dejal Novak. Načrt dela v spodnjem delu vodotoka Savinja so predstavili županom.
"Župani bodo v naslednjih 14 dneh podali svoje predloge in priporočila. Pripravili smo tudi predlog dolgoročnega programa sanacij, kjer je obseg del v višini 120 milijonov, namenjen trajnemu reševanju zadev," je še dodal. "Pozdravljam način, da nas tako sproti vključujejo in obveščajo tako v trenutno situacijo na urejanju in vzdrževanju vodotokov, kot tudi na prihajajočih planih in delih, ki so načrtovani. Vesel sem, da je že v letošnjem letu umeščen ključni investicijski projekt za izboljšanje poplavne varnosti znotraj Laškega oziroma občine Laško," je komentiral laški župan Marko Šantej, ki pa si želi še, da bi se našla pomoč tudi pri odstranjevanju plavja in plastike, ki ga je naneslo iz celotne Savinjske doline in se zataknilo na območju turistične občine Laško.
