(FOTO) Iz zgodovine: Nikoli odkrita tiskarna z 800.000 listi

"Med tovrstne spomenike iz naše NOB, ki jih nameravajo sedaj primerno obnoviti in urediti, sodi tudi tehnika Mernik, partizanska tiskarna, ki je delovala med NOB na Pohorju. Tehnika Mernik je dobila ime po padlem borcu, domačinu Francu Merniku. Ustanovljena je bila avgusta 1944. Postavil jo je Tugomir Wutt - Nace s tovariši, ki je delal do postavitve te tehnike v partizanski tehniki v Martinj Vrhu nad Železniki na Gorenjskem. To je bila tehnika oblastnega komiteja za Gorenjsko, na katerega se je obrnil oblastni komite za Štajersko s prošnjo, da mu priskoči na pomoč pri postavitvi partizanske tiskarne na Štajerskem. Iz Gorenjske so poslali štiri tovariše. Javili so se pokrajinskemu tehniku KPS Radu Zakonjšku - Cankarju. To je bilo junija 1944 v Rečici v Savinjski dolini." Tako smo avgusta leta 1981 poročali v Večeru ob novici, da bodo na mestu, kjer nekoč stala tiskarna, postavili obeležje.

Tiskali predhodnik Večera

Cankar je nato Naceta poslal na vzhodno Pohorje z nalogo, da nekje nad Slovenskimi Konjicami ali Slovensko Bistrico ustanovi novo tehniko, ki naj bi s partizanskim tiskom oskrbovala mariborsko in ptujsko okrožje. Našli so primerno mesto in prvo zemljanko zgradili v Koritnem, ki pa je kmalu postala pretesna. Drugo, večjo barako so zgradili v težko dostopnem grabnu na področju naselja Božje. Baraka je bila zgrajena v velikosti 8 krat 4 metre, napol vkopana v pobočje. Postojanki je zgradil domačin Tone Plajh ob pomoči sodelavcev iz tehnike in domačinov. V prostornejši postojanki je delalo dvajset ljudi. Imeli so dva pisalna stroja, dve "rotarki", razmnoževalni stroj in še nekaj druge tehnične opreme. Oblastni komite za Štajersko je začel vsak drugi dan izdajati časopis Novi čas (časnik s tem imenom je izhajal tudi kratek čas po osvoboditvi in velja za enega od predhodnikov Večera). V času delovanja tehnike so natisnili kar 800.000 listov različnih publikacij.

Konec avgusta 1981 je Večer poročal, da pripravlja krajevni odbor ZZB NOV Oplotnica odkritje spominskega obeležja na kraju, kjer je od jeseni 1944 do osvoboditve delovala tehnika. Akcije, je zapisal Večer, so se lotili v želji, da s primernim pomnikom ohranijo spomin na partizansko tiskarsko in informativno aktivnost na tem območju. Ob tem so se pogovarjali s Plajhom (takrat starim 62 let), ki je kot 24-letni fant (bil je partizan in borec Zidanškove brigade) gradil barako za tehniko Mernik. "Obeležje bo sicer po videzu skromno, zato pa nič manj pomembno po svoji vsebini. Ponazarjalo bo odprto stoječo knjigo, oblikovano iz lesa, na granitnem podstavku. Vse, kar se je le dalo in bo možno, bomo postorili s prostovoljnim delom," je dejal Plajh. Z vodstvom ČGP Večer pa so se dogovarjali o pokroviteljstvu. "Botri so že po pravilu radodarni in se že po tradiciji izkažejo in sežejo v žep ob takih priložnostih," je takrat hudomušno pripomnil Plajh.

Wutt: "Pa sem se priglasil"

Septembra 1981 pa je prišla novica, da bodo spomenik odkrili konec meseca in da je ČGP Večer sprejel pokroviteljstvo nad spomenikom - trajno skrb nad njim so zaupali Večerovi mladinski organizaciji. Večerov novinar je takrat našel "glavnega", Tugomirja Wutta - Naceta, takrat starega 62 let, in ga povabil pred mikrofon. Sogovornik je pojasnil, da na čelo tiskarne ni prišel, ker bi bil novinar, grafik ali kaj podobnega: "Bil sem študent tretjega letnika kemije, kmalu po vstopu v partizane sem se znašel v partizanski tehniki Martinj Vrh na Gorenjskem, potem pa je prišlo nekega dne jeseni leta 1944 vprašanje, ali je kdo med nami, ki se javi za podobno delo na Štajerskem. Pa sem se priglasil. Dvajset dni sem potreboval za pot na Pohorje." Nekaj pismenosti so prinesli iz srednjih šol, je pojasnil, sicer pa je bila vsa dejavnost "bolj ali manj odvisna od možnosti in razmer, ki smo se jim morali dnevno prilagajati". Tiskarna je začela delovati avgusta 1944 in je opravljala svoje poslanstvo vse do osvoboditve, ko so se preselili v Maribor in se povezali in sodelovali tudi z uredništvom Večerovega predhodnika Vestnika.

"Tedanje tiskarne ne smete primerjati s sedanjimi. Tiskarno so predstavljali nekaj ročnih razmnoževalnih strojev, pisalni stroj, papir in matrice pa radijski aparat, ki nam je bil osnovni vir zbiranja informacij o svetovnih dogodkih. Dnevno smo izdajali radijska poročila, tedensko pa bilten, zbir dogajanj v minulem tednu. /.../ Dnevno smo natisnili do 600 izvodov poročil, sicer pa v vsem obdobju delovanja tiskarne Mernik nad 800.000 strani tiskanega propagandno-informativnega gradiva. /.../ Naše tiskarne ni sovražnik nikoli odkril, kar je bila zasluga predanih in zanesljivih domačinov, s katerimi smo sodelovali," je še dejal takrat sogovornik.

Prisrčno slavje

Pod tem naslovom je Večer 28. septembra 1981 poročal o odkritju spominskega obeležja. Tega je odkril Gabrijel Jesenšek, zastopnik pokrovitelja ČGP Večer, Tugomir Wutt - Nace pa je zbranim govoril, v kakšnih razmerah so delali v tiskarni. Poudaril je, da so domačini - Pohorci - zaslužni, da je tehnika nemoteno delovala vse do osvoboditve in da je sovražnik ni nikoli odkril. Otvoritvi s kulturnim programom je sledilo partizansko srečanje, zvečer še kres, tako da se je po poročanju našega dopisnika "rajanje in obujanje spominov zavleklo še pozno v noč".

}Poročanje o tiskarni je Večer sklenil novembra 1981, ko je v prispevku "Izpolnjena obljuba" pisal o obisku pri obveščevalcu in aktivistu Nandetu Tajnikarju na Pohorju. Tajnikar je veliko storil za tiskarno, bil je, kot so takrat pojasnili, praktično njen "gospodar" - kar je bilo treba v njej popraviti ali dopolniti, je postoril Nande "s svojo veščo roko". Nande Tajnikar je takrat dobil posebno priznanje za zasluge pri organizaciji in utrjevanju Osvobodilne fronte na Pohorju. Tedaj je vzniknila tudi pobuda starih partizanov in aktivistov, da bi Nandetu tudi na stara leta omogočili rezbarjenje in "tišlarjenje", ki se mu je vse življenje predajal z vsem srcem. Večer je veščemu mizarju izročili orodje klip-klop. "Ko smo mu ga pred dnevi predali, je ves prevzet zahlipal: 'To ste me pa presenetili! Še na misel mi ni prišlo, da boste držali besedo. Obljubo sem vzel bolj kot odsev razpoloženja ob praznovanju. V življenju mi je veliko ljudi marsikaj obljubilo, vi ste med redkimi, ki ste obljubo tudi izpolnili. Nikoli nisem sicer ničesar pričakoval in tudi ne delal za našo stvar zato, da bi se mi posebej kaj vračalo, človeku pa je vendarle toplo pri srcu in lep občutek ima, ko vidi, da borci in aktivisti nismo pozabljeni'," je poročal naš dopisnik.