"Lep pozdrav, pišem vam iz Rogaške Slatine. Tukaj je fino. Vreme je lepo, imamo se dobro, več pa v pismu." Tako so se ljudje na razglednicah najpogosteje oglasili iz Rogaške Slatine, pravi Robert Reich. Intimnih sporočil na njihovo hrbtno stran niso pisali, ker jih je lahko prebral vsak. Reich zbira stare razglednice in fotografije Rogaške Slatine. Začelo se je s pločevinasto škatlico starih razglednic, ki jo je našel doma. Pred skoraj osmimi leti ga je prijatelj prepričal, naj jih začne nalagati na facebook. "Ko se je nabralo razglednic, sem jih želel pokazati ljudem. Cilj zbirateljstva ni, da imaš zbirko skrito doma. Najprej sem imel v mislih razstave, a to ni to," se spominja. Tako je nastala prva takšna facebook stran v Sloveniji in spodbudila nastanek podobnih strani drugih krajev - tudi Laškega, Trbovelj, Hrastnika, Celja, več krajev po Gorenjskem, našteva Reich. Tega je vesel, pravi, nikakor si niso konkurenti.
Spomini in zgodbe domačinov
Do danes se je v zbirki Roberta Reicha nabralo od dva tisoč do tri tisoč starih razglednic in fotografij. Facebook stran ima že več milijonov ogledov, neprecenljivi pa so predvsem komentarji ljudi, ki jo spremljajo. "Vsaka objavljena razglednica je sprožila val spominov. Pri skoraj vsaki so se začele v komentarjih nabirati zgodbe. Ljudje so se spominjali nekega dogodka, osebe, stavbe, ki je včasih stala na določenem mestu, da je bila nekje recimo trgovina, kdo je tam delal ..." pripoveduje Reich, ki je nekatere zgodbe in prigode domačinov s strani Rogaška Slatina nekoč prenesel tudi v knjigo Šnicl ni za tebe. In še zdaj ljudje z vsako objavo prispevajo vedno nove zgodbe. V Slatni, kot svojemu kraju pravijo domačini, so se pred tridesetimi ali štiridesetimi leti pač vsi poznali. Prav zato, meni Reich, lahko delijo toliko zgodb.
Najbolj fotografiran Zdraviliški park
Zaradi močne zdraviliške dejavnosti so za Rogaško Slatino vedno tiskali veliko razglednic. Obstaja kakšna redkejša, ki je bila tiskana v manj nakladah, zelo redkih razglednic pa ni, pravi Reich. Malo težje je dobiti predvsem razglednice, ki so nastale pred letom 1900, te so tudi nekoliko dražje. Cene razglednic, ki prikazujejo Rogaško, se gibljejo od nekaj centov do 50 ali sto evrov. Cena je poleg obsega naklade odvisna tudi od motiva na razglednici. Cenejše so tiste, ki jih krasi pogostejši motiv. "Najbolj pogost motiv je fotografija Zdraviliškega parka s Tržaškega hriba. Veliko je tudi motivov sprehajalcev v parku, saj je v Rogaški delovalo več fotografov - recimo Tonka in Pelikan -, ki so fotografirali ljudi v parku. Fotografirali so jih med sprehodom ali ko so pili kislo vodo," opisuje najbolj pogoste motive. Nekoliko dražje so razglednice, na katerih je denimo katera od starih vil ali drugih stavb. Takšne motive je lažje poiskati na osebnih fotografijah domačinov, ki so jih pripravljeni deliti.
Sprva so jih barvali ročno
Razglednice v Reichovi zbirki segajo do leta 1898 v preteklost. Čeprav so motivi ostajali bolj ali manj enaki, so se razglednice skozi desetletja do danes spreminjale. "Prve razglednice so bile litografije. Bile so narisane, naslikane," razlaga Reich. Potem so se pojavile fotografije, sprva črno-bele. "Potem so takšne fotografije ženske v tovarnah ročno barvale, da so fotografije postale barvne," pripoveduje. Takšen stil je veljal do druge svetovne vojne. Med vojno se razglednic skoraj ni izdajalo. Po vojni so začeli kot razglednice tiskati klasične fotografije, najprej črno-bele, nato barvne, ki so imele na hrbtni strani črtovje za zapis naslova prejemnika in pozdrave. V 70. letih pa so začeli fotografije na razglednicah kombinirati in iz njih ustvarjati kolaže. "Od takrat do danes se razglednice niso bistveno spremenile," opaža Reich.
"Analogna fotografija je nekje shranjena - v albumu, predalu ali pločevinasti škatlici"
Obiščite spletno stran brez oglasov.
