Elizabeta Planinšič
Trije droni iz dveh držav v skupnem lovu na migrante. Vajo skupnega nadzora meje med slovensko in avstrijsko policijo sta si na mejnem prehodu Šentilj ogledala tudi notranja ministra obeh držav - Aleš Hojs in Karl Nehammer. Ministra sta se konec julija na Dunaju, ob robu ministrske konference o učinkovitem boju proti trenutnim migracijskim izzivom, namreč dogovorila o pilotnem projektu uporabe dronov za nadzor slovensko-avstrijske državne meje. Namen projekta je predvsem hitrejše odkrivanje nezakonitih prehodov meje in posledično ukrepanje pristojnih organov.
Letos oboji odkrili že 430 tihotapcev
"Skupna vaja je nazorno pokazala, da so nadzor meja in druge aktivnosti policije v boju proti kriminalu za zagotavljanje varnosti državljanov v veliki meri odvisni od sodobne tehnike," je dejal Hojs. Medtem ko Avstrija trenutno po besedah Nehamerja razpolaga s 40 droni in 90 piloti, ki z njimi upravljajo, jih ima Slovenija trenutno na razpolago 24, a pravkar teče nabava še 50 dodatnih, je pojasnil Hojs. Ministra sta sicer izpostavila dobro sodelovanje slovenske in avstrijske policije.
Ministra sta podprla pobudo Avstrije, da bi z notranjimi ministri Hrvaške, Srbije ter Bosne in Hercegovine skušali najti rešitev za boljše varovanje zunanje meje Evropske unije. "Pred nami so veliki izzivi, saj je v BiH in Srbiji 20.000 migrantov. Od turških provokacij EU je opaziti večji pritisk na naše meje, zato pričakujem, da bo sistem, ki smo ga danes preizkusili, začel delovati prihodnje leto. Letos smo v naši državi odkrili že 250 tihotapcev migrantov," je dejal Nehammer, medtem ko je po Hojsovih besedah Slovenija letos prav tako ujela že 180 tihotapcev. Poglobljeno policijsko sodelovanje pri varovanju meja, je dejal avstrijski notranji minister, ni le nuja med Slovenijo in Avstrijo, pač pa želijo v skladu z letos podpisano dunajsko izjavo vključiti tudi druge države na tako imenovani balkanski poti.
Največ državljanov Pakistana in Maroka
Podatki slovenske policije o ilegalnih migracijah sicer kažejo, da so te po porastu v poletnih mesecih zdaj že v upadanju. Do konca septembra letos smo zabeležili 11.855 ilegalnih prehodov meje, kar je sicer pol odstotka manj kot v enakem obdobju lani. Najpogosteje so bili obravnavani državljani Pakistana in Maroka. Največ ilegalnih prebežnikov sicer policisti odkrijejo na naši južni meji - hrvaškim policistom smo tako vrnili 8159 ilegalnih prebežnikov. Severna meja, kjer je bila vaja, je bistveno manj problematična - na policijski spletni strani je zapisano, da so nam Avstrijci v prvih devetih mesecih tega leta vrnili 134 ljudi, ki so mejo prestopili nezakonito. Slovenska policija sicer drone za nadziranje meje na južni meji uporablja od lani, Avstrija pa je drone že uporabila v projektu nadzora meje z Madžarsko.
A četudi število ilegalnih migrantov, ki skušajo prečkati našo državo, upada, se vlada o aktivaciji 37. a-člena zakona o obrambi, ki bi vojakom podelil dodatna pooblastila za nadzor meje, ni odrekla. Konec prejšnjega tedna je ta predlog podprl svet za nacionalno varnost. Argument premiera Janeza Janše za to je bil, da so dodatni resursi policije potrebni zaradi situacije s koronavirusom in da hkrati ne morejo biti pri obeh nalogah - torej tudi na meji. Maja predlog o aktivaciji tega člena ni dobil zadostne podpore - potrebna je namreč dvotretjinska večina -, tudi zdaj pa glede na odzive opozicije potrebnih glasov ne bo.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
