Začasna vodja stranke DeSUS Brigita Čokl je za medije po dveh sestankih vrha stranke povedala, da so razčistili dileme in vprašanja ter ugotovili, da obstajajo minimalne skupne osnove, na katerih bodo delali. Odločili so se, da ne bodo dovolili, da jih razdirajo drugi ali da se razdvajajo sami.
Organi stranke DeSUS so danes namreč iskali načine, kako razrešiti spor v vrhu. Vodja poslanske skupine Franc Jurša je pred začetkom izvršnega odbora povedal, da so odprte "vse opcije". O vlogi poslanske skupine je razmišljal: "Če sooblikuje (poslanska skupina op.p.) politiko stranke, je zgodba lahko uspešna. V kolikor pa vsak zastopa svoje interese, potem pa ne. Poslanec je predstavnik vsega ljudstva in ljudstvu tudi odgovarja." Poznavalcem razmer v stranki je sicer skupna ocena, da dolgoročnega konsenza med poslansko skupino in Čoklovo ne bo mogoče doseči.
Med možnimi predlogi naj bi bila celo izključitev poslanske trojice Branka Simonoviča, Jurše in Ivana Hršaka. Predsednik sveta stranke Anton Urh je danes napovedal, da tovrstnega potencialnega predloga na sejo sveta ne bo uvrstil. Kot smo neuradno izvedeli še pred koncem seje, naj bi med poslansko skupino in Čoklovo vendarle dosegli pomiritev. Kaj točno to pomeni, še ni jasno.
Pričakovanja med člani sveta stranke so sicer bila še pred zasedanji organov stranke različna, naši viri pa so ocenjevali, da je vse odvisno od tega, ali namerava Čoklova vztrajati pri ostri drži, ki jo je javno napovedala. Več sogovornikov ni izključevalo scenarija, da bi se Čoklova lahko z mesta predsednice stranke poslovila, če bi presodila, da v svetu stranke nima zadostne podpore.
Po razhajanjih s poslansko skupino se je z vrha DeSUS v zadnjem obdobju poslovilo več akterjev. Po Aleksandri Pivec se je od vodenja DeSUS poslovil strankin dolgoletni predsednik Karl Erjavec, ki ga poslanci na tajnem glasovanju o konstruktivni nezaupnici večinsko naj ne bi podprli za mandatarja. Upokojensko stranko je po Erjavčevem odstopu, tudi izstopu iz stranke, začasno prevzel Anton Balažek, po komaj dvajsetih dneh pa s položaja tudi on odstopil. Vodstvo s polnimi pooblastili bo sicer stranka iskala na volilnem kongresu 19. junija.
O sporu, ki se je vnel med Čoklovo in poslansko skupino, smo te dni v Večeru že poročali. Poslanci od Čoklove preko odvetnika Francija Matoza, tudi zastopnika vladajoče SDS in predsednika vlade Janeza Janše, zahtevajo preklic nekaterih njenih izjav, ki jih je podala za različne medije. Kritično je do poslancev nastopila tudi v našem časniku, in sicer v zvezi z njihovo odsotnostjo na glasovanju o interpelaciji kulturnega ministra iz vrst SDS Vaska Simonitija. "To, da jih ni bilo na glasovanju, je za moje pojme nedopustno. To je pobalinstvo. Ko hodijo otroci v šolo, se temu reče špricanje. Pri 65 let starih ljudeh pa ne vem, če je to ravno osebnostna karakteristika, ki bi jo pričakovali od njih," je dejala Čoklova za Večer.
Poslanci so bili nad njenimi izjavami ogorčeni, v primeru, da Čoklova izjav ne bo preklicala, pa tudi že napovedali, da bodo primorani sprožiti sodne postopke. Čoklova je medtem preko njene odvetnice Nataše Pirc Musar že sporočila, da izjav ne namerava preklicati, poudarila je tudi, da je šlo za pravno dopustno kritiko delovanja poslancev, ki ni bila žaljiva.
