(FOTO) Otroci na lov za zakladom, odrasli po čevljarčkovi poti

Kornelija Golob
14.06.2020 17:15

Rajzefiber ponovno vabi na sprehode po Mariboru. Prva trojica se je v soboto odpravila na Piramido poiskat korenine mesta.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Hiša, kjer naj bi bila čevljarčkova delavnica. 
Andrej Petelinšek

Sedemletna Neža je danes dopoldne pred prostori Rajzefibra v Mariboru nestrpno čakala svoje prijatelje, ki so se ji pridružili na praznovanju rojstnega dne. Povabila jih je na lov za zakladom in se na potep po mestu, kjer so spoznavali mestne znamenitosti in njegove skrivne kotičke, odpravila z Vidom Kmetičem iz Rajzefibra, ki je dan prej dopoldne v družbi osmih fantičev prav tako raziskoval mesto, proti večeru pa na voden sprehod na Piramido peljal trojico iskat korenine mesta. "Veseli smo, da se je začelo. Korona nam je pošteno prekrižala načrte, bili smo tik pred Festivalom sprehodov, ki ga je bilo treba prestaviti na konec septembra," je povedal Kmetič in povabil na tematske sprehode po mestu, ki jih bodo organizirali v poletnih mesecih. Poleg Neže in njenih rojstnodnevnih prijateljev so se pred Rajzefibrom zbrali tudi udeleženci sprehoda po čevljarčkovi poti. Mihelca Šuper, zgodovinarka z licenco turistične vodičke, je sprehod z njimi začela na Trgu svobode s pogledom na Piramido, "kjer se je začela zgodovina Maribora s prvo omembo leta 1164".

Katarina in Barbara, Matej in Jurij

"Čevljarček je bil star sedem let, ko je grad na Piramidi pogorel. Njegova zgodba sega v srednji vek, v 15. stoletje," je pripoved začela Šuperjeva in pot nadaljevala mimo mestnega gradu, Florjanovega znamenja in stavbe, kjer je sicer veliko kasneje, v letu 1883, zasvetila prva žarnica. "Maribor je bil v času čevljarčka majhno mesto, okoli 150 hiš je bilo, imel je tisoč prebivalcev, še okoli 150, večinoma kmetov, jih je živelo zunaj mesta, na okoliških hribih. Najpogostejši ženski imeni tistega časa sta bili Katarina in Barbara, moški pa Matej in Jurij. Tako je velika verjetnost, da je bilo tako ime tudi čevljarčku. V mestu so takrat govorili slovenski in nemški jezik, največ tistih, ki so govorili slovensko, je živelo v ulici, ki še danes nosi to ime." Po Gosposki ulici, kjer se je pražnje oblečena gospoda sprehodila ob nedeljah - promenada je tedaj segala po Gosposki ulici do Mestnega parka, ko so zgradili železnico, pa tudi po Partizanski cesti - so se tokratni nedeljski sprehajalci odpravili do Glavnega trga.

Andrej Petelinšek

Ob nevarnosti so se zbrali na Glavnem trgu

Po Lentu, mimo tržnice in Koroške ceste (pri Umetnostni galeriji, kjer je Neža s prijatelji še iskala zaklad, sta se skupini spet srečali) se je nadaljevala pot do Slomškovega trga. Mihelca Šuper je tod zaključila zgodbo o čevljarčku in Turkih. Spomnila je na tri največje tegobe srednjega veka - bolezni, zlasti kugo, požare in vpade sovražnih ljudstev.

Andrej Petelinšek
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta