Prejšnji ponedeljek so planinske koče dobile priložnost, da poleg teras odprejo tudi vrata in goste postrežejo še v notranjosti ter jim ponudijo prenočišče. Trenutno je v Sloveniji odprtih 94 koč od 161. Gre predvsem za koče tretje kategorije, ki so nižje in v sredogorju, in za nekatere izhodiščne postojanke, ki so dostopne tudi z avtomobilom. "Obratovanje v teh časih zaradi specifike koč ni enostavno. Največji izziv bo zagotavljanje predpisanih standardov pri prenočitvah, saj je planinske koče, sploh tiste v visokogorju, nemogoče primerjati z nastanitvami v dolini. Govorim o zanemarljivem številu dvoposteljnih sob, skupnih sanitarijah, omejeni količini sanitarne vode in energije in podobno," pravi podpredsednik Planinske zveze Slovenije Miro Eržen.
Čeprav planinske koče lahko obratujejo, je sezona negotova. Eržen razloži, da bo veliko odvisno od zdravstvene situacije pri nas in v sosednjih državah ter od odpiranja mej. "Pričakujemo, da bo v glavni turistični sezoni obisk domačih in tujih planincev dober, saj so ljudje zaradi prisilnega počitka v času epidemije še bolj željni narave." A ga po drugi strani skrbi, kako bo s prenočitvami, ki kočam v visokogorju predstavljajo pomemben vir prihodkov. "Delno bodo vplivale omejitve pri izkoriščanju nastanitvenih kapacitet, delno bosta verjetno prisotni tudi previdnost in zadržanost obiskovalcev, zaradi česar bo večina opravljala enodnevne ture. A to so le predvidevanja."
V Sloveniji je trenutno odprtih 94 koč od 161.
Planinske koče so v zadnjih letih ustvarile od 100 do 105 tisoč prenočitev letno.
V planinski zvezi ocenjujejo, da se bo letos večina pohodnikov podala na enodnevne ture.
Največji izziv bo zagotavljanje predpisanih standardov pri prenočitvah.
Koriščenje vavčerjev v kočah bo oteženo
Eržen pozdravlja napovedane turistične vavčerje. Bo pa, opozarja, po sedanjem predlogu njihovo koriščenje v kočah precej oteženo. Zgolj nudenje prenočitve z zajtrkom, in to pri enem nastanitvenem ponudniku, bo tudi ob obisku cele družine relativno težko doseči. Vladi so zato že predlagali določene spremembe in dopolnitve. Upajo tudi, da koriščenje ne bo povezano s preveč administracije.
V planinski zvezi sicer v zadnjem času opažajo trend naraščanja priljubljenosti gora pri mlajših generacijah, kar jih zelo veseli. Najbolj obiskane so koče okoli Triglava, med katerimi je na prvem mestu Kredarica, zelo obiskane so tudi koče v Karavankah (Kofce in Kriška gora) in Loškem pogorju (Ratitovec). Planinske koče so v zadnjih letih ustvarile od 100 do 105 tisoč prenočitev letno, planinska infrastruktura pa skupaj z multiplikativnimi učinki k slovenskemu BDP-ju prispeva 213 milijonov evrov.
Obisk Uršlje gore primerljiv s prejšnjimi leti
Čeprav minuli vikend vremensko ni bil idealen, v nedeljo dopoldan je precej pihalo, se je za pohod na priljubljeno Uršljo goro odločilo veliko pohodnikov. "Bala sem se, da bo slabše, a je obisk v tem času popolnoma primerljiv s prejšnjimi leti," pove oskrbnica planinskega doma Sonja Podbregar. S polnimi pljuči so zadihali prejšnji ponedeljek. Od takrat je dom odprt vse dni v tednu, gostje se lahko zadržujejo tudi v notranjosti in na gori prespijo. Bo pa težko nadomestiti izgubo, ki so jo pridelali med epidemijo, prizna sogovornica. "Najemnina, ki ni zanemarljiva, obratovalni stroški ... Nas je kar prizadelo. Vmes so bili prazniki, velikonočni, prvomajski, april je bil vremensko zelo lep, veliko ljudi pride 1. maja, ko je v cerkvi maša," našteva Podbregarjeva.
Največ pohodnikov med Bellevuejem in Mariborsko kočo
Pohorje, največja mariborska telovadnica, je v času epidemije pritegnilo še bistveno več športnikov, rekreativcev in ljubiteljev narave kot sicer. Največ ljudi se še vedno poda na pot med spodnjo in zgornjo postajo vzpenjače, nekateri le do Trikotne jase, spet drugi do koče Luka, mnogi pa tudi do vrha. Toda nekateri popotniki in kolesarji se odpravijo še dlje. Najpogostejši cilj je bližnja Mariborska koča, ki je od Bellevueja oddaljena dobre pol ure hoje, a tudi nadaljevanje poti do Ruške koče na Arehu, ki terja še okrog uro hoje, je v teh dneh kar popularno, še največ je gorskih kolesarjev.
Areh se prebuja, a predvsem za vikende
Enako opaža tudi najemnik Ruške koče na Arehu Maksimiljan Klančnik. "Skorajda bi morali imeti varnostnike, še posebno pri uporabi stranišč, maske ima s sabo le vsak peti." Večina zunanjih miz, ki so se kopale v prijetnem nedeljskem pomladanskem soncu, ki je na skoraj 1300 metrih nadmorske višine zrak ogrelo na prijetnih 20 stopinj, je bila zasedena. "Odprli smo pred 14 dnevi, vikendi so bili, glede na vreme, dokaj solidni, med tednom pa je obisk še vedno slab. Res pa je, da tudi vreme zaenkrat še ni bilo idealno." In kdo so gostje? Nekaj pohodnikov, malenkost več kolesarjev, večina pa izletnikov z avtomobili.
Ker v planinskih kočah letos pričakujejo izpad tujih gostov, upajo, da jim bodo z vavčerji sezono reševali domači obiskovalci
Na Boču ostali brez spomladanske sezone
Planinski dom na Boču je nepogrešljiva točka vzpona na Boč. Nekaterim cilj, drugim postojanka pred potjo do stolpa na vrhu vzpetine. "Na Boč greva trikrat tedensko," pravita Robi in Miha iz Poljčan, ki sta se na vrh redno povzpela tudi v času najstrožjih ukrepov. "Takrat tu pri domu ni bilo nikogar. Niti ob nedeljah, ko se sicer nabere kar nekaj ljudi," se spominjata. "Čuden občutek je bil, ker nikoli ni tako prazno," se strinja njun sokrajan Vid, ki se na Boč vsaj dvakrat tedensko odpravi s kolesom.
S sproščanjem ukrepov se ljudje pri Planinskem domu na Boču znova ustavijo ter se v senci ob pijači in jabolčnem zavitku pogovorijo. "Pogrešali smo, da lahko nekje posediš in se z ljudmi pogovoriš v naravi," se strinjajo Tamara, Melita, Nataša in Maša s Ptuja. Z rahljanjem ukrepov so se spet lahko vrnili tudi redni gostje - tisti, ki na Boč pridejo denimo vsak torek, ali gospod, ki na Boč vsak dan pride na kavo.
