Da imajo Plečnikova dela v Ljubljani dobre možnosti za vpis na seznam Unescove svetovne dediščine, so vedeli malodane vsi vpleteni in opazovalci. Nominacijski dosje je bil kakovosten. Danes se je vse razpletlo po najbolj optimističnih pričakovanjih. Na dvotedenskem 44. zasedanju Unescovega odbora za svetovno dediščino v kitajskem mestu Fuzhou so potrdili vpis izbranih Plečnikovih del v Ljubljani na seznam svetovne kulturne dediščine. Nominacijo je Slovenija v postopek vložila lanskega januarja, Icomos, Mednarodno združenje za spomenike in spomeniška območja, jo je ocenil pozitivno. Pod vodstvom ministrstva za kulturo in v koordinaciji Muzeja za arhitekturo in oblikovanje (MAO) jo je pripravila delovna skupina strokovnjakov s področij varovanja, ohranjanja in upravljanja kulturne dediščine v sodelovanju z lastniki in upravljavci Plečnikovih del.
Priznana izjemna univerzalna vrednost
Icomos je 4. junija letos podal pozitivno oceno nominaciji izbranih Plečnikovih del v Ljubljani in s tem v celoti potrdil utemeljenost predloga za vpis. Zasedanje 21 držav članic medvladnega odbora, ki hibridno poteka pod vodstvom Kitajske, se bo končalo 31. julija. Izbranim Plečnikovim delom v Ljubljani so z vpisom priznali "izjemno univerzalno vrednost". Med spomenike in območja, pomembna za vse človeštvo, se odslej uvrščajo dela, ki sestavljajo spomeniško območje, nastalo v strnjenem obdobju med obema svetovnima vojnama kot rezultat arhitektovih intervencij v mestno tkivo Ljubljane. Pri snovanju intervencij je izhajal iz že grajenega mesta ter ga, upoštevajoč njegove kvalitete, topografske danosti prostora in arhitekturne dosežke preteklih dob, povezal in nadgradil v prepoznavno celoto, ki jo danes imenujemo Plečnikova Ljubljana.
Izbor del, vpisanih na seznam, obsega sedem sestavnih delov: vodno os mesta (nabrežja Ljubljanice z mostovi od Trnovskega pristana do Zapornic) in Trnovski most, kopensko os (Vegova ulica z Narodno in univerzitetno knjižnico, Kongresni trg s parkom Zvezda), ureditev arheološkega parka (Rimski zid), kompleks mesta mrtvih (Plečnikove Žale - vrt vseh svetih) ter cerkvi v ruralnem (sv. Mihaela v Črni vasi) in delavskem predmestju (sv. Frančiška Asiškega v Šiški). Vsa dela zaznamujejo prepoznaven arhitekturni jezik, odkrivanje konteksta mesta, raznolikost pomenov in funkcij, ekonomičnost posegov ter predvsem ustvarjanje po meri človeka. Torej v skladu z osebno, globoko humano vizijo arhitekta, ki je preoblikoval nekdanjo provincialno mesto imperija v simbolno narodno prestolnico.
Trajnost, lepota, občutek za prostor
Delovno skupino strokovnjakov za pripravo nominacijskega dosjeja Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani - urbano oblikovanje po meri človeka je vodila Špela Spanžel z ministrstva za kulturo. Kako je komentirala današnji vpis na Unescov seznam? "Proces, ki je pripeljal do tega Unescovega priznanja, se je postopoma začel pred desetimi leti - sprva kot premislek o vrednotah Plečnikove dediščine, še veliko prej, preden se je razvil v pripravo dosjeja nominacije. Skupinska prizadevanja so združila široka strokovna znanja, okrepila sodelovanje z lastniki in upravljavci ter jasne zaveze državnih in lokalnih oblasti, predvsem pa spodbudila skrbno oblikovanje osnovnega sporočila Plečnikove dediščine. Verjamemo, da Plečnikova Ljubljana vzorno ilustrira pristop k dediščini, ki spoštuje dosežke preteklosti in snuje prihodnost po meri ljudi, zaradi česar še kako odseva sodobne pojme, kot so kakovostna arhitektura in grajeno okolje, upravljanje, trajnost, lepota in občutek za prostor."
Koordinator delovne skupine Tomaž Štoka iz Muzeja za arhitekturo in oblikovanje pa je dejal, da je "Plečnikova Ljubljana fenomen urbane krajine 20. stoletja, vpis na Unescov seznam pa priznanje za kvalitete Plečnikovega javnega prostora ter tudi zaveza k sistematični skrbi njenih atributov. Plečnika je najverjetneje težko označiti kot modernega arhitekta, vendar po krizi modernizma od sedemdesetih let dalje ugotavljamo, kako aktualni in sodobni so bili njegovi pristopi."
Kot je v oceni nominacije zapisal Icomos, izbrane stavbe, kompleksi in prostorske ureditve ustrezajo kriteriju "izjemen primer tipa stavbe, arhitekturne ali tehnološke celote ali krajine, ki ilustrira pomembno stopnjo v človeški zgodovini". Obenem izpolnjujejo tudi zahteve po avtentičnosti in integriteti ter imajo urejeno pravno varstvo in upravljavski sistem.
Moč in ugled Plečnika v svetovni in domači javnosti bosta še narasla, prav tako globalna privlačnost Ljubljane
Vpis na seznam pa ni končni cilj, temveč začetek trajne zaveze za nadaljevanje prizadevanj v skladu z Unescovimi priporočili in standardi. Delo bo tudi v prihodnje potekalo pod okriljem ministrstva za kulturo in Mestne občine Ljubljana ter v tesnem sodelovanju med Muzejem za arhitekturo in oblikovanje kot krovnim upravljavcem, Zavodom za varstvo kulturne dediščine, Muzejem in galerijami mesta Ljubljane in drugimi partnerji. Težišče bo na upravljanju te izjemne dediščine, ohranjanju njenega primernega stanja in njenem predstavljanju javnosti. Moč in ugled Plečnika v svetovni in domači javnosti bosta še narasla, enako tudi globalna privlačnost Ljubljane.
Plečnikova Ljubljana se od danes pridružuje štirim slovenskim vpisom na Unescov seznam, od tega sta bila dva v kategoriji kulturne dediščine - prazgodovinska kolišča na Ljubljanskem barju in rudnik živega srebra v Idriji. V enoti naravne dediščine pa so Škocjanske jame in starodavni bukovi gozdovi.
