Jon Knez
Pred dnevom civilne obrambe, ki ga je vlada julija letos določila za 28. september, so v Kadetnici generala Maistra v Mariboru pripravili slovesnost z okroglima mizama in podelitvijo priznanj najzaslužnejšim.
Na okrogli mizi na temo vloge civilne obrambe v procesu osamosvojitve so pod moderatorstvom Bojana Starca z direktorata za obrambne zadeve na ministrstvu za obrambo spregovorili Franci Žnidaršič, član republiške koordinacijske skupine za usklajevanje obrambnih priprav in zavarovanje slovenske osamosvojitve leta 1991, Marjan Balant, brigadir v pokoju in Drago Vidrih, vodja koordinacijske podskupine za Severnoprimorsko pokrajino in vodja koordinacije obrambnih priprav v pokrajini.
Ključnega pomena informiranost
Žnidaršič se je spomnil začetkov delovanja na področju civilne obrambe pred osamosvojitveno vojno. V primerjavi z današnjo ureditvijo je dejal, da so tedaj imeli določene prednosti, kar se tiče priprav in akcij. "Uveljavljene so bile dolžnosti, danes je treba peljati postopek. Je pa bilo takrat tudi bistveno več težav. Slovenija ni imela vzvodov, da bi si zagotovila suverenost. Septembra leta 1990 denimo Slovenija ni imela nadzora nad republiškim štabom teritorialne obrambe (TO). To se je spremenilo šele po spremembi zakona. Zaradi tega je tudi nastala struktura civilne obrambe," je spomnil.
Navedel je primer sistema ščit, ki je predvidel odhod državnega vrha na drugo lokacijo v primeru, da se sprejemanje odločitev prepreči. Izpostavil je tudi vlogo občin. "Prejele so celo vrsto nalog na raznih področjih. Ena najpomembnejših je bila zagotovitev zdravstvene oskrbe za teritorialno obrambo in milico oziroma policijo. Prav tako so bili pomembni infrastrukturni projekti, kot recimo odklop komunikacij in oviranja Jugoslovanske ljudske armade (JLA). Ključnega pomena pa je bila informiranost javnosti," je še navedel. Kot zanimivost je omenil, kako je TO iz vojašnic JLA prevzela ogromne količine orožja in da so pri tem imeli velike logistične težave.
Vidrih je dejal, kako je bila njihova dolžnost med drugim poskrbeti za nemoteno oskrbo lokalnega prebivalstva, pripraviti sistem javnega obveščanja, dopolnjevati obrambne načrte, oskrbeti zdravstvene domove, oskrbeti narodno zaščito in kontaktirati s čezmejnimi organi. "Šef policije je prišel k nam v Novo Gorico in napovedal, da se bo nekaj zgodilo. Nato je sledil napad JLA. Prebivalcem smo ponudili nastanitve v Italiji, v Gorici smo organizirali šotorsko naselje, ki ga nato na srečo nismo potrebovali. Pomembnost čezmejnega sodelovanja je bila v tem, da so nam italijanski organi ponudili, da pri obrambi delujemo tudi z njihovega terena," se je spomnil izkušenj iz osamosvojitvene vojne. Izpostavil je še, da sta bili ključnega pomena iznajdljivost in samoiniciativnost. "Ni bilo časa za vprašanja, reagirati je bilo potrebno takoj. Vsi so z odliko opravili svoje delo. Delalo se je za domovino. TO in milici smo pomagali iz ozadja, smo pa bili kasneje velikokrat zapostavljeni."
Vojske brez sodelovanja s skupnostjo ni
Upokojeni brigadir Balant je omenil, kako so bili poveljujoči v enotah TO v začetku leta 1991 v težavah, ko je prišlo do preformiranja štabov. "Poveljniki niso poznali pripadnikov enot. Niti se vojaki niso poznali med seboj. Z vidika terena so bile to kar težave," je dejal. Glede trenutnega položaja civilne obrambe je dejal, da ne vidi delovanja Slovenske vojske brez tesnega sodelovanja s civilno obrambo in civilnim okoljem. "V zadnjem letu se sicer daje poudarek civilni obrambi. Treba je le še prepričate tiste, ki imajo zadržke. Leta 1991 je bila to zmagovita kombinacija," je še dejal Marjan Balant.
Na drugi okrogli mizi na temo odpornosti kot ključa za uresničevanje ciljev civilne obrambe so sodelovali direktorica direktorata za hrano in ribištvo Ana Le Marechal Kolar, direktor korporativne varnosti na Petrolu Janko Šavnik, generalni direktor UKC Ljubljana Marko Jug in direktor direktorata za obrambo Boštjan Pavlin. Omizje je moderirala vodja sektorja za civilno obrambo Anica Ferlin. Okroglima mizama je sledila slovesnost, na kateri so zaslužnim podelili priznanja za dosežke na področju civilne obrambe.
