"Če bodo prevladale tudi v javni besedi solidarnost, medsebojno spoštovanje, strpnost in razumevanje, bomo krizo lažje in hitreje premagali. V prvi vrsti smo k temu klicu zavezani politiki in vse druge javne osebnosti, toda na koncu kultura dialoga zadeva prav vse nas," na Prešernov dan, ko je v predsedniški palači gostil letošnje Prešernove nagrajence, sporoča predsednik republike Borut Pahor.
Te odgovornosti za kulturo dialoga se mora zavedati zlasti politika, je izpostavil predsednik, ker zaradi moči in javnosti določa govorni vzorec in na ta način splošno razpoloženje. Ne nazadnje, pravi Pahor, je bila najprej beseda, v tem smislu pa je tudi politika lahko umetnost, če navdihuje prostor javne besede s sposobnostjo poslušanja, razumevanja, spoštljive in strpne polemike, ki omogoča družbeno vključenost.
Pri kulturi dialoga gre tudi za vzajemnost, pravi predsednik republike. "Politična oblast mora s komuniciranjem poskrbeti za transparentnost, mediji kot vzvod javnosti pa za kritično obravnavo. Vse to ne more biti urejeno s predpisi, temveč s kulturo dialoga. Gre za vzajemnost pravic in odgovornosti, v skrbi za demokratično presojo in odločanje ljudi."
Kultura, pravi Pahor, je temelj, iz katerega naša skupnost izvira. K temu nas nagovarja tudi Prešeren, katerega verze smo si Slovenke in Slovenci izbrali za svojo himno. "Ta himna na čudovit način izkazuje miselnost slovenskega naroda in naš spoštljiv, prijateljski ter narodoljuben odnos do vseh, ki z nami delijo vrednote miru, svobode in dobrososedskih odnosov."
Ne govori o pretirani politični korektnosti, pravi šef države, temveč o neki nepogrešljivi vljudnosti, ki nas varuje pred besednim in končno tudi fizičnim nasiljem
Kultura dialoga je odvisna od nas samih. Odvisna je, po Pahorjevih besedah, od tega, s kakšno mero dostojanstva izražamo svoje poglede v dialogu z drugimi. Svobodo govora cenimo kot visoko vrednoto, moramo jo varovati in negovati. Ob tem pa se moramo zavedati, da svoboda govora prinaša tudi odgovornost - in dolžnost, da jo izpovedujemo tako, da ne prizadenemo drugega.
Predsednik republike opaža, da je danes vse preveč nepazljivega in neprijaznega govora. "Takšnega, ki ga spremlja brezbrižnost do drugega in ravnodušnost do tistih, ki jih izrečene besede prizadenejo."
"Javni dialog določa naše splošno razpoloženje. Če je surov, nestrpen, neljubezniv ali celo sovražen, splošno razpoloženje zastruplja. Vse nas ogroža v našem dostojanstvu. Če pa so stališča, naj si bodo še tako zelo drugačna, izrečena ali zapisana na dostojen in dostojanstven, zrel in odgovoren način, se v taki polemiki počutimo spoštovane in sprejete," je povedal.
"Ne govorim o pretirani politični korektnosti," pravi šef države, "temveč o neki nepogrešljivi vljudnosti, ki nas varuje pred besednim in končno tudi fizičnim nasiljem."
"Spoštujmo drug drugega," poziva, "še posebej v času pandemije pa se potrudimo, da ostanemo strpni in sočutni. Dajmo našim otrokom poleg vrnitve k običajni igri in šoli še to izkušnjo; da smo šli skozi najtežje čase tako, da smo tudi in zlasti z besedo pazili na naše dostojanstvo in s tem eden na drugega."
Predsednik republike je povedal, da je sredi januarja prejel pismo Leopolda Pogačarja, župana občine Žirovnica, naj bo spričo zaskrbljujoče nestrpnosti letošnji praznik posvečen kulturi dialoga. Njegovo pobudo s prazničnim nagovorom državljanom sprejema.
