Premier Robert Golob je v slavnostnem govoru na državni proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti izpostavil pomen solidarnosti in enotnosti pri iskanju rešitev za domače in globalne izzive. "Le če bomo enotni, bomo našli najboljše rešitve," je rekel. Vsem je zaželel, da bi v novo leto vstopili s pozitivno energijo in obilo poguma.
Obeležujemo dan, tako premier, ko smo se skupaj odločili, da želimo živeti v svoji državi, kar pa se ni zgodilo čez noč. "Ta odločitev je bila sad tisočletnih prizadevanj za gradnjo dveh stebrov slovenske suverenosti," je dejal. Prvi steber je po njegovih besedah vedno predstavljala demokratična ureditev družbe, v kateri smo vsi med seboj enaki, drugega pa predstavljata naša kultura in slovenski jezik. "Tekom časa so nam vihre zgodovine odvzele demokratično družbo, nekje smo jo izgubili, nismo pa v tem času izgubili naše kulture in našega jezika," je dejal. Izpostavil je, da sta bila jezik in kultura tista, zaradi katerih je slovenski narod skozi zgodovino lahko obstal.
Nauk iz Karantanije
V Karantaniji že je ljudstvo po demokratični izvolitvi knezu primazalo dve zaušnici, da ne bi nikoli pozabil, da je le prvi med enakimi. "Ta tradicija se kar dobro ohranja skozi tisočletja, ker vsaj na moji poziciji vsak dan dobim vsaj kakšno zaušnico, da ne bi pozabil, da sem le prvi med enakimi," je pripomnil.
Dan, ko smo se Slovenci z veliko večino na plebiscitu izrekli za samostojno državo, pa je bil dan enotnosti, je nadaljeval. "To enotnost smo še nekako uspeli zadržati pri odločitvah o vključevanju v evroatlantske zveze," kasneje pa je "mogoče začela stvar nekoliko pešati". "Nekako se nam je dozdelo, da smo prišli do konca zgodovine, ampak zgodovina se nikoli ne konča in obdobjem obilja in blaginje vedno sledijo obdobja negotovosti in izzivov in tudi v Sloveniji je bilo tako."
Spomnil je na migracijsko krizo, ko smo začeli graditi ograje najprej na meji, nato še v glavah. Sledila je pandemija covida-19, ko smo začeli postavljati zidove in se ogradili od sodržavljanov, od prijateljev, od bližnjih, celo družin. Danes ograje podiramo in ne želimo več zidov v svojih glavah, je bilo sporočilo Goloba.
Spomnil je tudi na vojno v Ukrajini, ki je celotno Evropo pahnila v veliko krizo, s čimer sta se tako vlada kot Evropa po njegovi oceni odločno soočili. Ob tem pa je delil svojo izkušnjo iz usklajevanja rešitev z drugimi voditelji EU. Do njih so prišli šele s spoznanjem, "da nobena država, ko poskuša izsiliti svoj lastni interes, pa je vseeno, ali je majhna ali je velika, ne more tega doseči, če to ne temelji na dveh načelih Evrope, na solidarnosti in enotnosti, solidarnosti med državami in enotnosti, da iščemo samo rešitve, o katerih se vsi strinjamo".
Za reforme bo potrebna enotnost
"To je tista moč Evrope, to je tista moč enotnosti. Moč, ki smo jo mi izkazali, ko smo šli na glasovanje o samostojnosti," je dejal. In enako, kot smo bili enotni pred 32 leti, bomo morali biti enotni pri tem, kako se bomo lotili vseh zadanih reform v prihodnjem letu, tako Golob.
Naštel je reformo zdravstva, na način, da bomo ohranili javni zdravstveni sistem, ki bo dostopen vsakomur in bo dejansko opravljal svojo nalogo. Enotni pa bomo morali biti tudi pri reformi šolstva, pravosodja, davčnega in pokojninskega sistema. "Samo če bomo enotni pri iskanju rešitev, bomo našli najboljše rešitve," je poudaril, z namenom, "da zgradimo moderno Slovenijo, na katero bomo vsi ponosni, kjerkoli v svetu jo bomo predstavljali".
Naš ugled in naša moč po Golobovih besedah temeljita na našem znanju in pogumu. "Če mi ne bomo premogli znanja ali pa poguma, nas nihče ne bo reševal pred globalnimi izzivi," je dejal. Samozavest pa se črpa iz nacionalne vizije, ki jo je ubesedil akademik Josip Vidmar, tako premier na državni proslavi.
Državne proslave so se med drugim udeležili predsednica republike Nataša Pirc Musar, nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto, predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič, novi predsednik državnega sveta Marko Lotrič, predstavniki vlade ter družbenega, političnega in verskega življenja.
Pojasnilo Pahorjeve pisarne
Od danes bivši predsednik republike Borut Pahor se državne proslave ni udeležil, ker mora biti danes formalno in simbolno dan preloma, so pojasnili iz njegove pisarne: "Nocoj je večer nove predsednice, na naslednje proslave bo praviloma šel."
Da ga nocoj ne bo, so obvestili tako protokol kot novo predsednico. Bo pa Pahor slavnostni govornik na eni od prireditev ob državnem prazniku v prihodnjih dneh, so še sporočili.
Program državne proslave v Cankarjevem domu z naslovom Tu, tam, povsod ... je pripravila scenaristka in režiserka Neda R. Bric skupaj z režiserko videa Jasno Hribernik in sodelavci. Vključevala je izjave zunaj Slovenije na državo navezanih Slovencev. Nastopila je glasbena skupina Katalena, na klavir je igral izjemni slovenski pianist Alexander Gadžijev ...
Z dnevom samostojnosti in enotnosti obeležujemo dogodke 26. decembra 1990, ko je takratna slovenska skupščina razglasila rezultate plebiscita, na katerem se je tri dni prej 88,5 odstotka vseh volilnih upravičencev izreklo za odcepitev Slovenije od tedanje Jugoslavije.
Po razglasitvi rezultatov so stekli vsi formalni postopki za nastanek samostojne države, ki je bila slovesno razglašena 26. junija 1991. Nekaj mesecev pozneje, 23. decembra 1991, je bila sprejeta slovenska ustava.
