Gregor Grosman
Študenti izobraževalne ustanove Doba so v okviru programa Menedžment pametnih mest obiskali dve obalni občini: Piran in Koper. Tema strokovne ekskurzije je bila Pametna slovenska Obala, študenti pa so se pri obisku osredotočali na predloge izboljšav v smeri razvoja pametnih mest na slovenski Obali. Poseben poudarek je bil na občini Piran, kjer so jih v mestni hiši na Tartinijevem trgu sprejeli predstavniki občine, med njimi podžupan Robert Fakin in Mitja Troha, višji svetovalec župana.
Kot je izpostavil Fakin, potrebujejo v Piranu pri reševanju problemov "nekoga, ki ni od tukaj in ni čustveno obremenjen". Posebej je izpostavil težave z dviganjem vodne gladine in dodal, da imajo še cel kup drugih izzivov, s katerimi se soočajo. V centru Pirana, kjer je največji izziv ureditev prometa, sicer živi okoli 800 ljudi, med njimi pa je zelo veliko tistih, ki imajo počitniške hišice. Na občini si prizadevajo, da bi staro mestno jedro razbremenili avtomobilov, a se zavedajo, da je za to treba poskrbeti za dobro logistiko med parkirno hišo na obrobju in centrom mesta. Predstavniki občine so enotni, da je treba zgraditi dostojno garažno hišo, ki bi bila namenjena tudi občanom, kar nameravajo storiti v bližnji prihodnosti.
Souporaba avtomobilov ni rešitev
Trenutno imajo občani in zaposleni v mestu za parkiranje vozil na voljo veliko parkirišče ob morju, bližnja zasebna garažna hiša pa ni poceni, so izpostavili. Županstvo zato razmišlja o možnosti javno-zasebnega partnerstva pri gradnji nove garažne hiše, pri čemer ne bi sodelovalo gospodarstvo, ampak prav tamkajšnji prebivalci, ki bi lahko odkupili parkirna mesta ali šli v dolgoročni najem. Občina si želi namreč čim več ulic zapreti za promet, težave vozila v centru mesta povzročajo predvsem otrokom in starejšim.
Mestne oblasti se še zavedajo, da v Piranu souporaba avtomobilov (tako imenovani car sharing) ni rešitev za težave s prometom v mestnem jedru. Takšni sistemi se najbolje obnesejo v gosto naseljenih območjih z visoko frekvenco vozil. "Dajmo se vprašati, zakaj že kak zasebnik tukaj tega ni poskusil. Car sharing pride v poštev samo v urbanih mestih," so navedli. Sicer pa se pripravljajo na razpis ministrstva za okolje in prostor glede trajnostne mobilnosti. V občini bodo pripravili nekaj idejnih projektov, ki bodo vključevali prenovo območja cesta + pločnik + kolesarska steza.
Odvoz smeti, ko je to potrebno
Študentje podiplomskega študijskega programa Menedžment pametnih mest na Dobi - v ekipi so bili Matic Koncilja, Špela Navotnik, Matej Nemec, Jure Povše, Damjana Prevalšek, Katja Pucer in Katarina Zupančič - so predstavnikom občine in kolegom študentom predstavili nalogo z naslovom Strateški načrt za ekonomski razvoj mesta Piran, ki so jo pripravili pri predmetu ekonomija mesta prihodnosti pod mentorstvom Nika Korparja in Anite Maček.
V nalogi so ugotovili, da so prednosti Pirana naravne lepote, kulturna dediščina in turizem ter številne kulturne in športne dejavnosti, kot negativne pa so izpostavili visoke cene nepremičnin. V mestu, v katerem so leta 2019 ustvarili 2,8 milijona nočitev turistov, je prav turizem najbolj ranljiva dejavnost. Digitalizacijo vidijo kot odlično priložnost za razvoj pametnega mesta, ki bi po mnenju avtorjev raziskovalne naloge lahko odpravilo več težav, s katerimi se soočajo prebivalci in turisti.
Študentje so med drugim izpostavili trajnostni turizem, e-mobilnost, ravnanje z odpadki in zeleno infrastrukturo. Konkretno predlagajo, naj v mestu pozornost posvečajo butičnemu turizmu, krepitvi pametnih mestnih rešitev (pametna ulična razsvetljava, pametni parkirni sistemi) ter ohranitvi in promociji kulturne dediščine. Prav digitalna orodja in pametne tehnologije vidijo kot eno izmed rešitev pri razvoju pomorskega mesta.
Med pametnimi rešitvami so študentje med drugim izpostavili uvedbo pametnih energetskih omrežij, razvoj digitalne platforme in ustanovitev inovacijskega središča, predlagajo tudi medobčinsko povezovanje za hitrejše in enostavnejše doseganje ciljev. Na področju ohranjanja kulturne dediščine omenjajo digitalizacijo kulturne dediščine v obliki virtualne resničnosti, razmišljali so tudi o vpeljavi električne ladjice, ki bi vozila ob obali.
Piranskim mestnim oblastem so predlagali implementacijo pametnega sistema za upravljanje z odpadki, pri čemer bi senzorji prepoznali, kdaj je zabojnik poln in bi se odvoz vršil zgolj po potrebi in ne več ob določenih terminih. Takšno optimirano odvažanje smeti bi lahko prilagodili tudi časovnim terminom, ko na cestah ni veliko turistov. V Piranu sicer že spodbujajo trajnostno mobilnost, na nekaj lokacijah so postavljene polnilnice za električna vozila, v teku je tudi projekt Istra Connect.
Prvi koraki že pred desetletjem
Udeleženci ekskurzije so v popoldanskem času obiskali Koper, kjer so se razdelili v sedem skupin, ki so po mestu iskale dobre prakse pametnega mesta na različnih področjih. Posebno pozornost so posvetili javnemu prevozu in mobilnosti, upravljanju energije v mestu, prostorskemu načrtovanju in arhitekturi, kakovosti življenja in turizmu. Cilj vsake skupine je bil pripraviti predloge za izboljšanje Kopra v smeri pametnega mesta.
V Kopru so prve korake v smeri pametnega mesta sicer naredili že leta 2015 s predlogom sklepa o sprejetju Strategije Koper – pametno mesto, ki govori o trajnostnem razvoju urbanega okolja in spodbujanja inovativnosti v mestu ter pilotnih projektih, ki bodo omogočili aktivnosti pametnega mesta na področju vpeljave pametnih storitev, tehnologij in izdelkov. Cilj strategije je izvajati napredne projekte, ki bodo izboljšali kakovost življenja na območju Kopra in širše regije ter spodbujali tehnološke, družbene in organizacijske inovacije. V občini so zapisali, da je njihov dolgoročni cilj z uporabo novih tehnologij in storitev dvigniti kakovost življenja.
Interaktivnost in mobilne aplikacije
Ena izmed skupin je predlagala postavitev interaktivnih tabel na več lokacijah po mestu, kakršne poznamo iz nakupovalnih središč. Z njihovo pomočjo bi obiskovalci mesta lažje poiskali kulturne znamenitosti. Enako dobro bi se v času mobilnosti obnesla tudi aplikacija za pametne telefone, so zaključili. V Kopru so opazili solarne luči in parkomat na sončno energijo, prav tako so izpostavili številne uporabnike električnih skirojev, ki so razdaljo po mestu premagovali s pomočjo tega okolju prijaznega prevoznega sredstva.
Odsotnost električnih skirojev je kot pomanjkljivost Pirana v primerjavi s Koprom izpostavila druga skupina študentov programa Menedžment pametnih mest, ki bi si želela, da bi na Obali imeli enotno aplikacijo za izposojo in souporabo koles, ki bi si jih lahko uporabniki na enem mestu izposodili in jih na drugem vrnili. Da bi morali urediti integriran prometni sistem za celotno Obalo pa je dodala tretja skupina, ki poleg izposoje koles navija tudi za množično uporabo vozil brez emisij.
Na primeru aplikacije mAjdovščina je naslednja skupina predlagala razvoj pametne aplikacije, v kateri bi bile združene vse informacije in storitve tako za turiste kot za občane. Rešitev za poenostavitev bivanja vidijo še v uporabi pametnih kartic, kakršne denimo uporabljajo v občini Kranj. Na področju pametnega upravljanja prostora bi senzorji merili kvaliteto zraka, spremljali prometne tokove, omenili so tudi senzorje, s pomočjo katerih bi bilo mogoče napovedati poplavljanje morja.
