"Govoriti o začasnem dogovoru o ribolovu v tej fazi ni pravo poimenovanje," je slovenski minister Anže Logar odgovoril novinarjem danes v dvorcu Lužnica pri Zapreščiću nedaleč od Zagreba. V baročnem dvorcu so se namreč danes že tretjič - po Trstu, decembra 2020, in lani na Brdu pri Kranju - sešli zunanji ministri na trilaterali o skupnem upravljanju v severnem Jadranu. Pobuda je pred dobrima dvema letoma nastala, ko sta Hrvaška in Italija napovedali razglasitev svojih ekskluzivnih ekonomskih con v Jadranskem morju, ki je Slovenija ne more.
Ribolov ne bo prejudiciral meje
Pred tem je hrvaški gostitelj, zunanji minister Gordan Grlić Radman, dejal, da ne more potrditi, da bi se s Slovenijo že bili dogovorili za skupno ribolovno območje: "Lahko pa potrdim dogovor o dogovoru," je skušal biti diplomatski. Menil je tudi, da v zadnjih 30 letih nobena hrvaška vlada ni tako dobro sodelovala s kakšno slovensko vlado, kot je sedanja Janševa. Zategadelj ji je izrazil vso podporo na bližajočih se volitvah. Seveda so se novinarska vprašanja na to temo nanašala na sestanek hrvaškega in slovenskega premiera, Andreja Plenkovića in Janeza Janše, pred natanko tednom dni v Zagrebu. Tam je bilo razumeti, da sta premiera že precej blizu nekakšnemu vsaj začasnemu dogovoru o skupnem ribolovu slovenskih in hrvaških ribičev v severnem Jadranu oziroma Piranskem zalivu.
Hrvaški gostitelj si želi, da po volitvah Janševa vlada ostane, saj da z njo od samostojnosti naprej najbolje sodelujejo
Toda Janša s tem v zvezi ni omenjal arbitražne razsodbe. Ta naj bi po slovenskem naziranju dokončno določila mejo med državama, ga pa Hrvaška ne priznava. Je pa zato pri Zaprešiću Logar arbitražno razsodbo izrecno omenil: "Predsednika vlad sta prejšnji teden zelo jasno povedala, da se od obdobja, ko je bilo vprašanje meje vprašanje delitve in sporov, premikamo v obdobje, ko se vsi zavedamo potrebe po rešitvah, ki bodo postopno pripeljale do realizacije odločitve arbitražnega sodišča," je dejal Logar. Kasneje je dodal: "Če na odboru za zunanjo politiko o tem dogovoru o ribolovu še nismo razpravljali, to samo pomeni, da tega dogovora še ni bilo v takšni obliki, da bi ga predstavili poslancem in tistim, ki jih to zadeva, ribičem." Jasno je pripomnil: "V konkretnem primeru lahko zagotovim, da nobena od rešitev, ki bi bila sprejeta, ne bo prejudicirala ali kakorkoli vplivala na razsodbo arbitražnega sodišča." Ministra sta se sicer strinjala z napovedjo premierov, da kaznovanje ribičev po slovenskih oziroma hrvaških policistih "ni prava politika".
Čim več skupnih projektov na in ob Jadranu
Zunanji ministri, Italijo je zastopal Luigi Di Maio, so na trilaterali sicer govorili o okrepljenem sodelovanju na in ob severnem Jadranu. Hrvaški gostitelj je naštel tri glavna področja, o čemer so se ministri tudi strinjali v podpisani skupni izjavi, kjer so tudi ostro obsodili rusko vojaško agresijo na Ukrajino: "Povezljivost, zaščita okolja in modro gospodarstvo." Za povezljivost so ministri pozvali pristanišča in upravitelje infrastrukture, ki so že podpisali deklaracijo Združenja pristanišč severnega Jadrana (Napa), h krepitvi sodelovanja v tovornem prometu in k izboljšanju infrastruktur. Češ, treba je preseči omejene cestne in železniške povezave med lukami v Trstu, na Reki in v Kopru. Grlić Radman je posebej omenil nujo gradnje prometne povezave od Trsta prek Divače in Ilirske Bistrice do Reke.
Na področju modrega gospodarstva so govorili o partnerstvu med industrijo in akademsko skupnostjo pri programih stažiranja. Zavzeli so se za posodobitev univerzitetnih učnih programov glede na potrebe industrije. Pri zaščiti okolja so potrdili pripravljenost za nadaljevanje sodelovanja in periodično izmenjavo informacij o prispevku k ciljem iz strategije EU za bioraznovrstnost do leta 2030. Potrdili so skupne ukrepe za ohranitev morskih vrst, preprečevanje vnosa in širjenja invazivnih vrst ter nadzora balastnih vod.
Vsi za sankcije zoper Rusijo?
V luči ruskega vojaškega napada na Ukrajino so pozvali k čimprejšnjemu sprejetju petega svežnja sankcij zoper Rusijo, ki naj prepove uvoz energentov, predvsem plina, iz te države v EU. Di Maio si je zaželel, naj sankcije podpre vse 27 članic, tudi Nemčija in Madžarska: "Mislim, da jih bodo grozodejstva v Buči navedla na pravo odločitev."
Tudi Logar in Grlić sta bila za diverzifikacijo energetskih virov in odpoved energetski odvisnosti od Rusije. Omenjala sta možnosti terminala lahkega naravnega plina na Omišlju in povečanje kapacitet plinovoda od Lučkega in Zaboka v Rogatec in še enega kraka od Bosiljevega. Gostitelj je k temu dodal drugi bloka nuklearke v Krškem: "Če gradnja bo, želi Hrvaška pri njej sodelovati po dosedanjem (pol-pol, op. bj) modelu."
Obiščite spletno stran brez oglasov.
