Miha Raičevič
Minuli konec tedna sta se zgodili precej nenavadni nesreči na slovenskih avtocestah. Do prve je prišlo že v petek zvečer, ko je pri razcepu Gabrk madžarska družina z avtomobilom trčila v mladega medveda, ki je pri tem poginil, avto pa je bil tako hudo uničen, da z njim družina ni mogla nadaljevati poti. Dva dni kasneje pa je na dolenjski avtocesti pri Biču 33-letni voznik osebnega vozila prav tako trčil v medveda, tega je potem odbilo na prehitevalni pas, kjer je vanj z osebnim vozilom trčil še 44-letnik. Tudi ta medved je poginil. Oba kadavra poginulih medvedov so najprej zavarovali delavci Družbe za avtoceste (Dars), nato pa so ju odpeljali pristojni na nacionalnem veterinarskem inštitutu.
In kako je medved sploh prišel na avtocesto? Kako pogosto se to dogaja? "Pregledali smo območji in poškodb ograje, ki bi lahko nakazovale, kje je medved prišel na območje trase avtoceste, nismo zaznali," so nam odgovorili na Darsu in ob tem poudarili, da "živali zaidejo na avtocesto tudi prek samih avtocestnih priključkov".
Samo lani je bilo 1346 primerov povoženih živalih na avtocesti. Največ v poletnem obdobju (863), med januarjem in marcem ter v novembru in decembru pa skupaj 483. Na Darsu pojasnjujejo, da najpogosteje na avtocesto zaidejo manjše živali, kot so lisice, mačke, srnjad in jazbeci. Te se nekako uspejo prebiti prek 2,2 metra visoke ograje, ki je postavljena ob avtocesti. Na Darsu trdijo, da ograje redno vzdržujejo njihovi delavci, kadar pa je potrebna zamenjava, to izvedejo zunanji pogodbeni sodelavci. Če policisti ugotovijo, da je ograja poškodovana, o tem obvestijo Dars. In kdo je kriv, da žival sploh pride na avtocesto? "Enoznačnega odgovora glede odgovornosti ni mogoče podati, situacija se obravnava od primera do primera," odgovarjajo pri Darsu.
Sicer je letos do konca julija na vseh cestah policija obravnavala 4651 primerov povoženja divjih živali, lani jih je skupno zabeležila 8737, leta 2022 9241, leta 2021 pa 8562. Na Zavodu za gozdove Slovenije pa so nam pojasnili, da se letno na slovenskih cestah zgodi med 4500 in 5500 prometnih nesreč, v katerih poginejo prostoživeče živali. Ob tem dodajajo, da upadanja ali naraščanja števila tovrstnih nesreč v zadnjih letih niso zaznali, poznalo se je edino obdobje epidemije koronavirusa, ko je bilo prometa na cestah precej manj. Frekvenca povozov je sicer povezana tudi s sezonsko dinamiko živali, pri čemer navajajo primer srnjadi. Število povozov namreč naraste spomladi, ko si odrasle živali oblikujejo svoje teritorije.
Elektrika v ograji?
Na zavodu za gozdove so še prepričani, da je ograja ob avtocestah "zadostna ovira, ki onemogoča prehod prostoživečih živali". A kljub temu jo, predvsem spretnejše živali, kot je na primer medved, uspejo preplezati in jo tako obidejo. "Smiselno bi bilo obstoječe ograje ob avtocestah na mestih pogostejših prehodov medveda nadgraditi z elektrificirano žico," ocenjujejo.
Ob cestah nižjega reda pa po mnenju zavoda ograja ni primerna, "saj ne želimo v celoti onemogočiti gibanja živali preko cest, temveč le preprečiti trke z vozili". Spomnili so, da pri nas na več cestah že uporabljamo modre odsevnike, ki delujejo odvračalno le, ko so osvetljeni z avtomobilskimi lučmi, ter vonjalna in zvočna odvračala. In seveda imamo tudi prometne znake, ki voznike opozarjajo na to, da bi lahko cesto prečkala žival.
Povožene so večinoma odrasle živali, saj se te praviloma več gibajo in živijo na večjih območjih kot mlajše živali, zato tudi pogosteje zaidejo na ceste.
