(GENERATOR) Znanost v tekmi z virusom. Kaj vemo o njem?

So ljudje, ki so preboleli koronavirusno bolezen, varni?

Virus sproži imunski odziv in telo tvori protitelesa. Vprašanje pa je, koliko časa po bolezni jih še lahko tvori. Imunski spomin se razlikuje od virusa do virusa, prav tako ni pri vseh ljudeh ustvarjen enako. Medtem ko so nekateri spomini dolgi desetletja in so stabilni, denimo pri ošpicah, vodenih kozah, se pri drugih zdi, da spomin traja le nekaj let. To je težko napovedati, kar je eden od razlogov za negotovost pri covidu-19.
Človeško telo ima dve glavni obrambni liniji pred virusnimi napadalci: prirojeni imunski sistem in adaptivni imunski sistem. Prirojen imunski odziv je splošni obrambni mehanizem, ki začne delovati zgodaj, ko telo zazna virusnega vsiljivca. Gre za alarm. Prilagodljiv imunski odziv je bolj specifična obramba in je veliko bolj zapleten, poleg tega odziv ni takojšen, ker mora sistem prepoznati tujega napadalca, preden tvori specializiran napad. Protitelesa so del adaptivnega imunskega sistema, lahko se vežejo na viruse in jim preprečijo vstop v celice, vendar obstajajo omejitve. Težava je, da prisotnost protiteles še ne pomeni, da sistem deluje in je organizem zaščiten pred novimi virusi. Študija, objavljena 18. junija letos v reviji Nature Medicine, je zajela 37 bolnikov, ki so bili brez simptomov, in 37 s simptomi. Ugotovljeno je bilo, da sta obe skupini razvili protitelesa proti koronavirusu, vendar so bila ta razmeroma kratkega veka. To je še zlasti veljalo za asimptomatske bolnike. V dveh do treh mesecih je imelo 40 odstotkov njih protitelesa, ki so se spustila pod prag zaznave. Kaj to pomeni za imunost, še ni znano.

Ali bo cepivo dostopno in kdaj?

Doslej je nekaj cepiv proti covidu-19 pokazalo potencial v preskušanjih na ljudeh v zgodnji fazi testiranja. Cepivo, ki sta ga razvila nemška biotehniška družba BioNTech in ameriški farmacevtski velikan Pfizer, je eno od 17, ki jih testirajo na ljudeh v svetovni tekmi za cepivo, za katero svet računa, da bo končalo pandemijo, ki je do zdaj okužila 10,5 milijona ljudi in ubila več kot 500.000. Je četrto cepivo v zgodnji fazi kliničnih poskusov, ki je obetavno pri testiranju na ljudeh, skupaj s projekti Moderne, CanSino Biologics in Inovio Pharmaceuticals.

Kako se virus širi?

Na začetku pandemije so bili strokovnjaki centrov za nadzor in preprečevanje bolezni ter Svetovne zdravstvene organizacije najbolj zaskrbljeni zaradi prenosa koronavirusa s površin in zaradi kapljičnih okužb. Toda vse več raziskav kaže, da se virus prenaša tudi po zraku, čeprav ta domneva še vedno velja za kontroverzno. Svetovna zdravstvena organizacija sedaj priporoča, naj tudi splošna populacija nosi maske, a kako pomemben je pravzaprav prenos po zraku?
Da se človek okuži, mora stopiti v stik z živim virusom. Če virus umre, preden ga človek vdihne, ne zboli. Da bi preizkusili, kako dobro lahko SARS-CoV-2 živi v zraku, raziskovalci uporabljajo posebno opremo za ustvarjanje aerosoliziranega virusa, ki ga zadržujejo v zraku dalj časa. Nato odvzamejo vzorce virusa in vidijo, kako dolgo ostane živ v aerosolu. Zgodnja študija raziskovalcev na ameriškem nacionalnem inštitutu za zdravje je virus zadrževala v zraku štiri ure in ves ta čas je živel. Naslednja študija je ugotovila, da lahko koronavirus v zraku ostane do 16 ur. Merili so tudi vpliv temperature, vlažnosti, ultravijolične svetlobe ali onesnaženja na preživetje virusa v aerosolih. Obstajajo dokazi, da simulirana sončna svetloba v sedmih minutah onesposobi 90 odstotkov virusov SARS-CoV-2 v slini, na površinah ali v aerosolih. Te študije kažejo, da bi se virus hitro inaktiviral na prostem, vendar bi tveganje za prenos v zaprtih prostorih ostalo.

Remdesivir prvo odobreno protivirusno zdravilo za covid ​

Evropska komisija je v petek po hitrem postopku izdala dovoljenje za zdravljenje koronavirusne bolezni z zdravilom Remdesivir. V luči pandemije covida-19 se je to zgodilo v rekordnem času - le teden dni po priporočilu regulatorja EMA. V povprečju za tako odločitev komisija porabi 67 dni, je pa remdesivir dobil pogojno dovoljenje za promet. Remdesivir izdeluje ameriško biotehnološko podjetje Gilead Sciences. To je protivirusno zdravilo širokega spektra, ki ga je razvilo biofarmacevtsko podjetje Gilead Sciences. Ena od slabosti je, da se injicira v veno, kar pomeni, da ni primerno za domačo uporabo, čeprav naj bi ga dobili bolniki v zgodnji fazi bolezni. A v klinični praksi z njim pogosto zdravijo že zelo bolne ljudi, takrat pa zdravilo ni več tako učinkovito, dokazano pa skrajša zdravljenje.

Deksametazon stari znanec astmatikov

Ni protivirusno zdravilo, je pa učinkovito pri zdravljenju posledic koronavirusne bolezni. Zdravljenje s steroidom Deksametazon bi lahko bistveno zmanjšalo smrtnost najhuje obolelih s covidom-19. V klinični študiji univerze v Oxfordu je namreč zdravilo rešilo življenje tretjini tistih, ki so potrebovali ventilator. Pri bolnikih, ki niso potrebovali niti ventilatorja niti kisika, zdravljenje z deksametazonom ni pokazalo posebnega učinka.