Meso, ki ga ponujajo gostinski lokali v Sloveniji, je po navedbah GIZ Mesne industrije Slovenije pretežno tujega izvora. Tako učinki državnih protikoronskih ukrepov v gostinskem sektorju praktično nimajo vpliva na domačo prirejo in proizvodnjo mesa in nimajo multiplikativnega učinka na druge dejavnosti, so poudarili. "Turistični boni so gostinsko-turističnemu sektorju prinesli precejšnje olajšanje, govoriti o multiplikativnosti tega ukrepa pa je posmeh domačemu kmetijstvu in mesni industriji. Vladi predlagamo, da pri naslednjem dodeljevanju državnih pomoči v ukrepe vstavi varovalke, ki bodo gostince napotile k delovanju v kontekstu širše družbene dobrobiti," so v današnjem sporočilu za javnost zapisali v GIZ Mesne industrije Slovenije.
Kot so opozorili, se pobuda za nacionalni predpis o označevanju porekla mesa na jedilnih listih ne premakne z mrtve točke. "Z uvedbo družbeno odgovornih praks bi se lahko omejevalo nelojalno tujo konkurenco, vendar država za tak ukrep nima posluha. S predlogom za uveljavitev predpisa o navajanju porekla mesa na jedilnih listih smo se leta 2016 obrnili na tedanjega kmetijskega ministra, ki je pobudo podprl, več od tega pa se ni zgodilo," so povzeli.
V gostinskem sektorju po javno dostopnih podatkih deluje prek 12.000 gostinskih obratov, od katerih jih ima več kot 8000 registrirano dejavnost strežbe hrane in pijač. Panoga na letni ravni ustvari okoli dve milijardi evrov prihodkov, katerih bistveni del prispevajo domači gostje, so povzeli javno dostopne podatke.
"Glede na to in dejstvo, da je v gostinski ponudbi meso daleč najbolj zastopano živilo, bi pričakovali, da so v dobaviteljsko verigo vključeni domači proizvajalci mesa, vendar v večini primerov to ne drži," so izpostavili ter ocenili, da bi morala vprašanje, kje in kakšno meso kupujejo slovenski gostinci, pod drobnogled vzeti tako država kot potrošniki oziroma gostje v gostinskih lokalih.
