Koordinator projekta v premierjevem kabinetu bo Danijel Levičar, poslovni direktor v družbi Gen energija. Ta kot investitor razmišlja o večjem jedrskem objektu od dosedanjih načrtov.
Golob je na posvetu o prihodnosti jedrske energije v Sloveniji v Krškem opozoril, da je pot dolga in da ni nujno, da je brez povratka. "Pot je dolga, a po njej bomo šli," je dodal.
Samo biti za po Golobovih opozorilih ni dovolj. Štejejo konkretni zakonodajni koraki in oblikovanje ekip, je povedal, zato je napovedal le konkretne korake. "Hočem biti realen, saj je projekt preveč kompleksen, da bi temeljil na obljubah politika," je orisal.
Obenem je nakazal tudi na možnost priprave posebnega zakona o Jeku 2 in njegovem umeščanju v prostor. "Če gremo po sedanji zakonodaji, bo Jek 2 zgrajen leta 2047. (...) Če ne bomo radikalno spremenili pristopa, ga ne bomo dočakali," je posvaril. Omenjal je celo možnost več zakonov, pri čemer pa izrazil oceno, da bo šel vsak na referendum.
"Nobeden od virov si ni v konkurenci. Potrebujemo vse"
Obenem je Golob povedal, da mora Slovenija tudi po izstopu iz energetske rabe premoga iti v smeri energetske mešanice več virov, tako kot je bilo do zdaj. Tako bo vlada poleg jedrske energije razvijala tudi hidroenergijo in ostale obnovljive vire.
"Nobeden od virov si ni v konkurenci. Potrebujemo vse," je bil jasen in pri tem pojasnil, da bodo potrebe po elektriki v prihodnje bistveno večje kot danes.
Na posvetu sta sodelovala tudi minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer ter minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan. Kumer je napovedal, da bodo v nadgrajeni Nacionalni energetski in podnebni načrt še bolj jasno in odločno kot v sedanjem zapisali dolgoročno rabo jedrske energije. Ne bodo pa se omejili samo na drugi blok, ampak bo država dopuščala tudi širšo rabo jedrske energije.
V kratkem pa bo v DZ sprejeta tudi Strategija prostorskega razvoja do 2050. V njej bo po Brežanovih pojasnilih za razliko od sedanje zapisano nadaljevanje rabe jedrske energije, tudi z možnostjo umestitve druge jedrske elektrarne, pri čemer pa ni v dokumentu opredeljena ne tehnologija ne natančna lokacija.
Prvi mož Gena energije Dejan Paravan pa je povedal, da so v družbi spoznali, da osredotočenost le na en blok z močjo 1100 megavatov, kot je načrt zdaj, ni najboljša, saj so se okoliščine v svetu spremenile. Povečal se je tudi interes po soinvestitorstvu, iz Slovenije in tujine. Tako bodo postopek umeščanja v prostor začeli z razponom moči novega objekta do 1600 megavatov.
Po počitnicah bodo začeli tudi javno in argumentirano razpravo z deležniki, je pa Paravan ob tem jasno dejal, da Gen energija nove nuklearke ne more financirati sama, zato je odprta za soinvestitorstvo. Obsežna študija za pripravo finančne konstrukcije in poslovnih modelov glede na moč reaktorja bo končana do konca 2024.
