V vladnem uradu za makroekonomske analize Umar predvidevajo, da se bo zasebna potrošnja v Sloveniji letos zaradi samoizolacije, vladnih ukrepov za omejitev socialnih stikov in povečane negotovosti znižala za 3,1 odstotka. V manjši meri bo na zmanjšanje zasebne potrošnje vplivalo tudi znižanje razpoložljivega dohodka, katerega padec pa bodo precej ublažili vladni ukrepi za omilitev posledic koronavirusa. Tudi v letu 2021 se po njihovi oceni zasebna potrošnja ob poslabšanih razmerah na trgu dela ne bo povišala.
Spremenile so se nakupovalne navade
Armand Faganel, predstojnik Katedre za marketing na fakulteti za management Univerze na Primorskem, nam je pojasnil, da je trenutno še prezgodaj, da bi lahko potegnili črto pod analizo vplivov, ki jih bo imel covid-19 na družbo, gospodarstvo in trge. Zasebna potrošnja bi se morala po njegovih besedah okrepiti postopno, ko bodo ukinjeni omejevalni ukrepi. Vendar bo to okrevanje nepopolno: omejitve pri turističnih, rekreativnih in kulturnih dejavnostih naj bi ostale v veljavi dlje časa. Zaradi negotovosti glede zaposlitve in bodočih prihodkov bodo verjetno gospodinjstva še nekaj časa previdna glede potrošnje. V Sloveniji je vlada ukrepala še kar hitro, vprašanje je le, kako se bodo ukrepi na papirju prelili v dejansko pomoč, zaradi možnih birokratskih zapletov pri njihovem izvajanju, saj so razlage za njihovo izvedbo pogosto nejasne in nepopolne.
V obdobju samoizolacije so se spremenile nakupovalne navade, uveljavili so se delo od doma in novi načini socializiranja. Nakupovalna izkušnja se je spremenila, veliko malih trgovcev bo na robu preživetja, določena podjetja, med njimi so spletni trgovci, kot je Amazon, in ponudniki spletnih konferenc, kot je Zoom, pa so veliki zmagovalci te krize. Določene na novo pridobljene navade se bodo prav gotovo odražale v potrošnji tudi v prihodnje in vplivale na spremembe obstoječih modelov poslovanja. "Držim pesti, da se bodo potrošniki znali povezati in zahtevati spremembe, ki nas bodo vodile v prijaznejši jutri," pravi Armand Faganel.
Tudi v Umarju pravijo, da bo v času okrevanja gospodarstva imela domača potrošnja pomembno vlogo, nanjo pa bodo vplivali različni dejavniki. Potrošniki bodo verjetno še nekaj časa previdni pri nakupih in odločitvah za trošenje zlasti v povezavi z nenujnimi dobrinami. Dodatno bodo na odločitve za nakupe vplivali negotovost, povezana z razmerami na trgu dela, povečanje brezposelnosti, zmanjšanje oziroma izpad dohodka določenih skupin. Omejitve pri gibanju, zlasti pri potovanjih v bolj oddaljene destinacije, bodo na eni strani zmanjšale delež izdatkov za te namene, hkrati pa se bo del teh sredstev pri nekaterih porabnikih lahko prelil v druge nakupe ali varčevanje.
Priložnost za trajnostni poslovni model
Sofia Lopez Piqueres, analitičarka na bruseljskem inštitutu EPC, nam je pojasnila, da se bomo ustrelili v nogo, če po pandemiji potrošnje ne bomo spremenili tako, da bo ta trajnostna in zelena. Sprejeti moramo dejstvo, da evropski model za prihodnost in način potrošnje ni trajnostno, saj temelji na neskončni gospodarski rasti na planetu z omejenimi viri, zato se stanje okolja izjemno hitro slabša. Evropski zeleni dogovor, ki ga je Evropska komisija predstavila kot novo strategijo EU za rast, tega problema ne naslavlja tako, kot bi ga moral. Sofia Lopez Piqueres državam članicam priporoča, naj zdaj izkoristijo priložnost in trge odločno regulirajo tako, da se poslovni modeli, ki niso trajnostni, ne bodo več izplačali, podprejo proizvodnjo izdelkov, ki bodo trajnostni in jih bo mogoče popraviti, spodbujajo naj kulturo delitve izdelkov in storitev.
Kot konkretni primer omenja podaljšanje garancijske dobe za izdelke na vsaj deset let, kar nekatera podjetja že počnejo. Predpisati bi bilo treba, da bi proizvajalci na svojih spletnih straneh morali objaviti celovite informacije za popravilo in servis izdelkov, izdelke oblikovati tako, da popravila ne bi bila zahtevna. Sofia Lopez Piqueres predlaga še ničelno stopnjo DDV za popravila in prenos odgovornosti za recikliranje izdelka po koncu uporabe na proizvajalca.
Po krizi nazaj k uveljavljenim modelom
Politiki radi govorijo, da je treba povečati samooskrbo s hrano, a težava je, da ni konkretnih ukrepov, ki bi to dejansko omogočali. Tovrstnih sprememb tudi ni mogoče uresničiti čez noč, ampak to zahteva pet do deset let. Po zaključku krize pa se bodo veliki trgovci spet vrnili k uveljavljenim modelom oskrbnih verig, kjer ni prostora za lokalno pridelane izdelke. Potrošniki imajo moč, da zahtevajo spremembe - težava je le v njihovi kupni moči, ki tem težnjam težko sledi, nam je pojasnil Armand Faganel.
