Krediti, ki v dobrih gospodarskih časih omogočajo hitrejšo pot do različnih dobrin, v času krize hitro lahko postanejo težko breme, ki vodi v revščino. Evropski svetovalci s področja osebnih financ so začeli opozarjati, da zaradi krize, ki jo je povzročil covid-19, milijonom gospodinjstev v EU zaradi zadolženosti grozijo finančne težave. Število družin, ki se obračajo nanje, ker ne morejo več plačevati računov, hitro raste.
Dolgovi so začeli skrbeti tudi ljudi v Nemčiji in Avstriji, kjer imajo več prihrankov kot v drugih državah, poroča agencija Bloomberg. V Sloveniji se veliko potrošnikov sooča s težavami pri plačilih svojih kreditnih obveznosti, saj zdravstvena kriza posredno vpliva na njihovo odplačilno sposobnost, nam je pojasnil Marko Tretnjak iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS). Da se v zadnjih mesecih vse več ljudi obrne po nasvet strokovnjakov, ugotavlja tudi certificirana inštruktorica finančne pismenosti in partnerica v družbi Vezovišek & Partnerji Ana Vezovišek.
Kako pomembni so finančni temelji
Na ZPS se potrošniki individualno obračajo predvsem z vprašanji glede obstoječih kreditnih razmerij z bankami in hranilnicami. "Omeniti velja, da s strokovnimi nasveti in vsebinami (na naši spletni strani in reviji ZPStest) delujemo predvsem preventivno. V sklopu koncesije ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo izvajamo tudi izobraževalni program Vemveč, katerega cilj je udeležencem nuditi jasne in razumljive informacije o posojilih, jih opozoriti na tveganja, na različne kreditodajalce in iz tega izhajajoče pravice in obveznosti ter na potencialne nevarnosti (pre)zadolževanja," razlaga Tretnjak.
V družbi Vezovišek & Partnerji tisti, ki so že zadolženi, iščejo nasvete, kako bolje upravljati s proračunom, se znebiti dolgov, se morda varno zadolžiti (predvsem ko gre za stanovanjska posojila). Tisti, ki imajo presežek kapitala, pa ga želijo oplemenititi in poskrbeti za varno prihodnost. Virtualno svetovanje, ki je bilo pred meseci za marsikoga nepredstavljivo, je danes stalnica. Marsikdo je v tej "koronakrizi" začutil, kako pomembni so finančni temelji. Žal pa še vedno preveč ljudi enostavno ne zaveda, da so osebne finance pomembne in zelo vplivajo na našo kvaliteto življenja, opozarja Ana Vezovišek.
32 odstotkov gospodinjstev nima dovolj
Po podatkih evropskega statističnega urada Eurostat v letu 2019, torej že pred krizo novega koronavirusa, v EU 32 odstotkov gospodinjstev ni imelo dovolj prihodkov, da bi lahko poravnalo nepričakovane izdatke, recimo za nov avtomobil, pralni stroj ali pogreb. Največji delež takšnih gospodinjstev je na Hrvaškem (52 odstotkov). V Sloveniji jih je 33 odstotkov, v Nemčiji 27 odstotkov, v Avstriji 20 odstotkov. Po podatkih novinarjev Globusa 70 odstotkov Hrvatov nima na računu dovolj denarja, da bi v primeru izgube službe lahko preživeli dva meseca.
So osebne finance še tabu tema?
V Avstriji v nekaterih zveznih deželah letos v primerjavi s preteklim letom že beležijo bistveno več povpraševanja po finančnih nasvetih, v jeseni po celi državi pričakujejo porast za 40 odstotkov, pravi Maria Kemmetmueller, namestnica direktorja skupnosti svetovalnih agencij. V Nemčiji Roman Schlag iz združenja svetovalcev za upravljanje dolga pričakuje, da se bo povpraševanje po tovrstnih nasvetih povečalo. Že zdaj beležijo 30-odstotno rast povpraševanja po nasvetih prek spleta. "Ljudje, ki so prezadolženi, najprej skušajo najti rešitev sami, kar je včasih usodno," pravi Schlag.
Podobno je v Sloveniji. "Osebne finance so še vedno tabu tema. Denar je na žalost še vedno merilo uspeha in ljudje vse preveč posegamo po dobrinah, ki si jih v resnici niti ne moremo privoščiti, in to vse za to, da bi bili navzven videti uspešni. In tudi sicer nam je vse tako hitro dosegljivo, da niti ne razmišljamo o morebitnih posledicah. A takšne zgodbe se potem prepogosto zalomijo, kar je škoda, saj bi bila naša življenja lahko drugačna, če bi že kot otroci pridobili zdrave finančne navade," razlaga Ana Vezovišek.
Komu najbolj grozi kriza
Organizacija OECD opozarja, da je kriza največja grožnja za ljudi z nizkimi plačami, ženske, migrante in mlade, ker imajo najmanj možnosti za delo od doma in so večinoma zaposleni v sektorjih, ki jih je koronavirus najbolj prizadel. Da je zadolženost gospodinjstev grožnja za stabilnost javnih financ držav, opozarja tudi Evropska centralna banka (ECB). Problem je po navedbah Bloomberga tudi slaba organizacija svetovanja o osebnih financah. V mnogih državah so prezadolženi prebivalci prepuščeni odvetnikom, organizacijam in svetovalcem brez ustreznega strokovnega znanja. Kosta Skliris navaja, da se mnogi ne odločijo za pomoč tudi zato, ker jih je sram, da so se prezadolžili. Tako poskušajo zamašiti eno luknjo z vrtanjem nove. Tudi v ZPS opozarjajo, da je pravočasno ukrepanje bistveno za iskanje različnih možnosti izhoda iz težav. "Najslabše je, če se težave ignorirajo - žal je ta praksa še vedno prevečkrat prisotna tudi pri nas," poudarja Marko Tretnjak.
Rekordno denarja na bankah
Slovenska gospodinjstva imajo po zadnjih podatkih Banke Slovenije na bankah že 21,61 milijarde evrov, kar je rekordna raven. Gospodarstvo ima na bankah skupaj 7,32 milijarde evrov, od tega jih je tri četrtine na vpogled, kar je mnogim podjetjem tudi pomagalo prebroditi likvidnostni šok ob ustavitvi poslovanja med epidemijo. Vloge nebančnega sektorja so se do konca junija medletno povečale kar za 9,9 odstotka. K številkam so vloge gospodinjstev prispevale 1,25 milijarde evrov, vloge podjetij pa 560 milijonov evrov. Velika rast vlog gospodinjstev, junija je znašala 10,2 odstotka, je posledica manjše porabe gospodinjstev, državne koronapomoči in izplačil regresa.
Finančni svetovalec in trener
Ločiti moramo tudi med tem, kakšna je vloga osebnega finančnega svetovalca in kakšna trenerja. Osebni finančni svetovalci so primarno usmerjeni k širšemu svetovanju, kar bi na neki način lahko primerjali s splošnim zdravnikom - torej zdravnik za osebne finance in izdelavo načrta skozi obdobja finančne starosti. Finančni trener pa je tisti, ki ljudem pomaga pri osnovah ravnanja z denarjem, jih usmerja iz dolgov (ne v dolgove), poskrbi za optimizacijo proračuna, jih nauči obvladovati čustva, sprejemati prave odločitve, odpraviti slabe finančne navade. Če bi spet to primerjali s splošnim zdravjem in zdravniki, bi lahko rekli, da gre za specialiste, usmerjene v proračun in financiranje, nam je pojasnila Ana Vezovišek.