Grenek priokus teranske tožbe.Tožba Slovenije v zadevi Teran je bila zavrnjena

Darja Kocbek Darja Kocbek
09.09.2020 05:45

Če bi Francija, Italija ali Španija zaščitile svoje vino, kot smo mi teran, si nihče ne bi upal oporekati, je prepričan predsednik konzorcija kraških pridelovalcev terana Boris Lisjak

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Karakter slovenskega terana je povsem drugačen od hrvaškega vina, ki ga južni sosedje predstavljajo pod istim imenom, razlagajo naši strokovanjaki. 
Andrej Petelinšek

Splošno sodišče EU je zavrnilo tožbo Slovenije za razglasitev ničnosti delegirane uredbe, s katero je Evropska komisija dovolila, da je ime Teran lahko navedeno na etiketi hrvaških vin pod pogojem, da sta Hrvatska Istra in Teran v istem vidnem polju ter da je ime Teran napisano z manjšimi črkami kot Hrvatska Istra. Na zaščito slovenskega terana sodba ne vpliva.
Evropska komisija je Hrvaški dovolila uporabo imena teran z delegirano uredbo leta 2014 za nazaj s 30. junijem 2013, ko je postala članica EU. Slovenija je leta 2017 na Sodišču EU vložila tožbo za razglasitev ničnosti uredbe. Izpodbijala jo je z argumentom, da je komisija s tem, ko je priznala učinek za nazaj, kršila načela pravne varnosti, spoštovanja pridobljenih pravic in varstva legitimnih pričakovanj.

Razočarani, a ne presenečeni

Sodišče v sodbi izpostavlja, da je bil namen uredbe zaščititi zakonite prakse označevanja, ki so na Hrvaškem obstajale ob vstopu države v EU, ter rešiti konflikt med temi praksami in zaščito slovenskega terana. Sodišče je v celoti pritrdilo argumentom Evropske komisije, da je teran tudi vrsta grozdja na Hrvaškem, zato je v skladu s pravili EU mogoča omejena izjema za uporabo tega imena, ki pa nikakor ne vpliva na slovenske proizvajalce vina teran, saj ti ohranjajo izključne pravice v okviru zaščitene označbe porekla. Slovenija je teran v EU zavarovala februarja 2006 kot vino z zaščiteno označbo porekla, ki se tradicionalno prideluje iz grozdja vinske trte refošk v vinorodnem okolišu Kras.
Kraški vinogradniki so nad odločitvijo Splošnega sodišča EU razočarani, ne pa tudi presenečeni. Predsednik Civilne iniciative za spoštovanje zaščite vina Marjan Colja je po poročanju STA ocenil, da "očitno tudi Sodišče EU ni imuno za moč politike". Pojasnil je, da ne glede na sodbo v Sloveniji terana iz hrvaške Istre ne bo smelo biti, če pa bo, je napovedal odškodninske tožbe. Kratkoročnih posledic na vinogradnike sicer odločitev sodišča po njegovi oceni ne bo imela.

Marjan Colja: "Očitno tudi Sodišče EU ni imuno za moč politike"
Twitter

Možna je pritožba

Nekdanji minister za kmetijstvo Dejan Židan je poudaril, da zaradi odločitve Sodišča EU v zvezi s teranom občuti grenkobo, "a uspelo nam je, da smo ohranili zaščito terana". S sodbo Sodišča EU bodo po njegovi oceni največ izgubili potrošniki, saj vsi ne bodo ločili vina teran od nekega drugega vina, ki se imenuje Hrvatska Istra, z manjšo pisavo pa je ob tem napisano ime vinske trte oziroma grozdja teran.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta